Menu Item
Potem ko so predstavniki vlade in koalicije teden dni pozivali, naj policija zoper protestnike ukrepa odločneje, se je to včeraj res zgodilo. Policistov je bilo več kot doslej in uporabili so več prisilnih sredstev. Na policiji trdijo, da so razlogi za njihovo ravnanje samo strokovni.
“Srčno upam, da drugačno policijsko ravnanje ni posledica pozivov politikov pred Twitterja,” pravi dr. Miroslav Žaberl s fakultete za varnostne vede, ki je del mariborske univerze.
Njegov kolega s fakultete dr. Branko Lobnikar pa je prepričan, da je spremembo policijske obravnave protestov povzročila vlada. “Ne gre pričakovati, da bodo objave predsednika vlade na Twitterju izginile v vetru. Imajo materialne posledice,” pojasnjuje.
Policisti so se tokrat zelo hitro odzvali na to, da so protestniki zapustili Trg republike. Uporabili so tako vodni top kot solzivec:https://t.co/CQ8CzVWIT9
— N1 Slovenija (@n1slovenija) October 5, 2021
Alojz Sladič iz Sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi je danes zatrdil, da so bile odločitve za uporabo prisilnih sredstev samo strokovne. “Uporaba je bila odrejena, ko so bili za to odrejeni pogoji,” je povedal. Po zakonu so lahko prisilna sredstva zoper množico uporabljeni, kadar je javni red kršen množično in huje.
Ukrepali odločneje in hitreje
Sladič je potrdil, da je bilo včeraj uporabljeno veliko prisilnih sredstev. Dan prej je direktor uprave uniformirane policije Danijel Lorbek za Odmeve dejal, da je bilo včeraj v Ljubljani angažiranih več tisoč policistov. Koliko od teh se jih je prvenstveno ukvarjalo s protesti in koliko z varovanjem tujih voditeljev, ki so prišli na vrh Evropske unije, ni znano.
Tudi opazovalci, ki so proteste spremljali v živo, so ocenili, da je bilo policistov včeraj več kot na prejšnjih protestih in da so ukrepali hitreje in odločneje. S to oceno se strinjata tudi Lobnikar in Žaberl.
“Na prejšnjih protestih ravnanje policije ni bilo optimalno,” pravi Žaberl. Izpostavil je predvsem, da je prejšnji teden protestnikom uspelo priti na ljubljansko obvoznico. “Dejstvo je, da so bili včeraj dobro pripravljeni in da so odločno reagirali. Bilo jih je dovolj,” je dejal.
Tudi Lobnikar je zaznal razliko med včerajšnjimi in prejšnjimi protesti, vendar se do tega ni opredelil na tak način. Dejal je samo, da sta bili včeraj pripravljenost in reakcija policije drugačna kot doslej.
Podobno kritiko kot Žaberl pa je prejšnji teden izrekel minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Dejal je, da bi morala policija vdor na obvoznico preprečiti. Včeraj pa je Hojs policiste pohvalil.
Čestitke možem in ženam v @policija_si za današnje preprečevanje nasilja in vandalizna po ljubljanskih ulicah. “Miroljubni” protesti,ki so se začeli že pred formiranjem @vladaRS ,nadaljevali s petkovimi kolesarji so ponovno pokazali svoj pravi obraz.
— Aleš Hojs (@aleshojs) October 5, 2021
Žaberl torej meni, da je bila pripomba, ki jo je izrekel tudi Hojs, s strokovnega vidika upravičena. Vztraja pa, da politika ne sme usmerjati operativnega dela policije.
Kritike Janše, Hojsa in poslancev SDS
Hojs je prejšnji teden v pogovoru za Planet TV ocenil da je policija “v nekem krču”, ker se, kot je povedal, zadnje leto in pol razpravlja o policijski agresiji in policijski državi. Pri tem je opoziciji pripisal spodbujanje te razprave. Sam se je zavzemal za trši pristop, za to, da policija dela red, ne pa da je ustrežljiva do medijev, je povedal. Morda pa tega ni dovolj odločno zagovarjal, se je spraševal.
Kritičen je bil tudi predsednik vlade Janez Janša, ki se je osredotočil na ljubljansko policijo. Iz njegovega zapisa na Twitterju je bilo razumeti, da ji očita, da ni sposobna preprečiti fizičnih napadov, groženj, oviranja prometa in kršenja ukrepov, namenjenih boju z epidemijo. Kmalu za tem, pretekli petek, se je Janševa zahteva uresničila. Generalni direktor policije Anton Olaj je imenoval Janeza Rupnika za novega direktorja ljubljanske policijske uprave.
Fizični napadi, grožnje s smrtjo zdravnikom, novinarjem itd., ki zgolj opravljajo svoje delo; oviranje prometa in kršenje #covid19 ukrepov – to ni ustavna pravico do zborovanj.
Vodstvo @policija_si v LJ očitno ni sposobno preventive in čas je, da @mnz_gov_si ukrepa. https://t.co/utlXqzjcPl— Janez Janša (@JJansaSDS) September 29, 2021
Lobnikar poudarja, da spremembe v ravnanju policije ni mogoče pripisati novemu direktorju policije. “Janez Rupnik je star policijski maček. Tudi če bi ljubljansko policijo vodil prejšnji direktor, ne bi bilo nič drugače,” pojasnjuje.
K drugačnemu ukrepanju so policijo in pravosodje pozivali tudi koalicijski poslanci. V torek sta dva državnozborska odbora razpravljala o zahtevi SDS, da policija, tožilstvo in sodišča učinkoviteje ukrepajo zoper organizatorje neprijavljenih, včasih tudi nasilnih protestov, ter posameznike, ki grozijo politikom.
Pričakujejo nadzor
Lobnikar in Žaberl nimata odgovora na vprašanje, ali je policija ravnala ustrezno. Imeli ga bomo po analizah, sta opozorila. Generalni direktor policije mora po vsaki uporabi prisilnih sredstev imenovati posebno komisijo, ki presoja, ali je bila ta uporaba upravičena in ustrezna.
“Nimamo celovitega pregleda, kaj se je pravzaprav dogajalo na posameznih lokacijah,” je dejal Žaberl. “Bodimo pošteni, del protestnikov išče nasilje, delu politične oblasti, ki išče ubogljivost, pa to ustreza,” pa pravi Lobnikar, “Tukaj ni nedolžnih.”
Odgovor na vprašanje, ali je policija ravnala ustrezno, lahko iščejo tudi druge institucije, na primer varuh človekovih pravic, nevladne organizacije in mediji, dodaja Lobnikar. “Policija vedno izhaja iz dveh načel, iz zakonitosti in sorazmernosti. Uporaba prisilnih sredstev mora biti sorazmerna,” pojasnjuje.
Pravna mreža za varstvo demokracije je danes pozvala k parlamentarni preiskavi. “Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo odzivanje policije na proteste v Ljubljani v zadnjih tednih,” so zapisali, “Po pričevanjih očividcev, vključno z novinarji, je na zadnjih protestih policija solzivec uporabljala vse povprek in v velikih količinah, domnevno celo pomešan z vodo v vodnem topu.”
Kdaj je policija reagirala
Sladič je danes potrdil, da je bil vodi v vodnem topu primešan solzivec. Dejal je tudi, da so včeraj uporabili več kot 400 nabojev in ročnih bomb s solzivcem. Solzivec je namreč zelo učinkovit in ne pušča posledic, je pojasnil.
Včeraj je policija prisilna sredstva – vodni top, solzivec, penaste naboje ter policijske konje in pse – uporabila večkrat in na vsaj dveh lokacijah. Protesti so se začeli ob 15. uri na Trgu republike, približno dve uri pozneje pa so se začeli protestniki pomikati proti Čopovi ulici. Takrat jih je policija pozvala, naj se razidejo. Kmalu za tem so na Slovenski cesti uporabili vodni top in solzivec. Pozneje so vodni top in solzivec uporabili tudi na Celovški cesti. Razmere so se umirile šele okoli devete ure.
Očitke, da je policija prisilna sredstva uporabila, še preden so protestniki kršili javni red in mir, je Sladič odločno zavrnil. Najprej je prišlo do upiranja uradnim osebam, nato so v policiste leteli predmeti, je dejal. “Prišlo je tudi do poškodovanja policijskih vozil in policistov, šele takrat je bila sprejeta odločitev o uporabi prisilnih sredstev,” je navedel.
Včerajšnje dogajanje je bilo zelo intenzivno in dinamično, je še povedal. “Nasilni izgredniki so se umikali, delovali so na več lokacijah hkrati,” je dejal.
Ker so bili protesti napovedani tudi na Brdu pri Kranju, je včeraj delo lokalnih operativnih štabov koordiniral štab na generalni policijski opravi. Tudi v tem je bila včerajšnja policijska obravnava protestov drugačna od prejšnjih.
Iz posnetkov in pričevanj je razvidno, da so včeraj solzivec čutile tudi osebe, ki niso bili udeleženci protestov. Med njimi so bili tudi otroci. “Kolateralna škoda je vedno možen problem policijskega ukrepanja proti množici,” pravi Žaberl, “Policija mora paziti, da ne ogroža ranljivih skupin.”
Sladič je danes povedal, da je policija pred protestom obveščala in opozarjala na nevarnost. “Odsvetovali smo vodenje otrok na proteste,” je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje