Zakaj je spet toliko smrdljivcev in ali jih je res najbolje kar posesati?

Na fasadah, balkonih, garažah, lopah pa tudi v stanovanjih in hišah Slovenci spet opažajo vse več smrdljivcev. Čeprav se "sezona" smrdljivk, ki spadajo v družino stenic, začne že spomladi, jih v urbanih naseljih množično začnemo opažati jeseni.

Spomladi se smrdljivci namreč iz prezimovališč premaknejo v naravo, na gostiteljske rastline, jeseni pa iščejo toplo zavetje, ki ga pogosto najdejo v hišah in stanovanjih, je pojasnil vodja oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor Jože Miklavc.

Poleg tega pa smrdljivci radi prezimujejo v skupinah. "V tem času izločajo posebne snovi, feromone, s katerimi se privabljajo in združujejo v večje gruče. Če bi prezimovali sami in bi opazili samo enega, verjetno ne bi tako izstopal, ker pa jih je lahko skupaj tudi po več deset, pa še toliko bolj padejo v oči," je pojasnil Jernej Lončar, specialist za poljedelstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ljubljana (KGZ Ljubljana).

Letos o "pravi invaziji" poročajo iz več delov države, znova jih je bilo veliko na Primorskem, kjer so o množičnem pojavu poročali že lani. "Sprva je poleti kazalo, da bo stanje boljše, nato pa se je začela populacija povečevati. Veliko jih je tudi na območjih, kjer jih prej ni bilo toliko. Predvsem marmorirana smrdljivka se pojavlja tam, kjer je prej niso opažali," je povedala Mojca Rot, specialistka za varstvo rastlin na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica.

V Sloveniji smo jih začeli bolj množično zaznavati leta 2017. K nam so se razširile iz sosednje Italije, v zgolj dveh letih so se razširile tudi na vzhod države, kjer se zdaj vse bolj razmnožujejo, pojasnjuje Rot. A čeprav jih v urbanih naseljih opažamo šele jeseni, so imeli pridelovalci z njimi polne roke dela tudi poleti. "Na Primorskem je bilo več škode na pečkarjih - na hruškah in jabolkih. Letos se prideluje tudi veliko soje, zato je bilo veliko škode tudi na teh rastlinah," je razložila sogovornica.

Več kot prejšnja leta so marmoriranih smrdljivcev zaznali tudi na območju Ljubljane. "Pojavljali so se na vseh poljščinah, tudi na koruzi, kjer jih običajno ni veliko, predvsem pa na vrtninah. Običajno jih ni toliko na vrtninah, zato so bili tudi pridelovalci letos presenečeni, so kar veliko klicali," je povedal Lončar in dodal, da se je letos "prerazmnožil" tudi domorodni zeleni smrdljivec.

Dobro letijo, prenašajo se tudi prek embalaže

Ogromno pa jih je bilo letos tudi na območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. "V Velenju malo manj, na Kozjanskem pa je bilo letos zelo povečano število smrdljivk," je povedala svetovalka specialistka za varstvo rastlin Vesna Zalokar iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Celje. "Njihova populacija se povečuje že dve, tri leta, ampak letos jih je bilo pa res veliko, res invazija," je poudarila. "Od avgusta naprej v pasteh poleg odraslih žuželk ulovimo tudi veliko ličink, ki delajo še dodatno škodo," je dodala.

Kot pravi, so marmorirane smrdljivke zelo mobilne, v enem dnevu lahko preletijo tudi več kot dva kilometra razdalje. Poleg tega se prenašajo s transportom, tudi prek embalaže. "Jeseni se zarijejo v vsako špranjo, tudi palete, gajbice in tovornjake in se tako prenašajo po državi," je pojasnila.

Tudi v Mariboru so jih letos opazili več kot v preteklih letih, pa ne le marmoriranih, pač pa tudi domorodnih. "Mi smo kakšni dve leti za Primorsko, zdaj se tudi na vzhodu države že zelo množijo," je pojasnil Miklavc. Opažajo predvsem škodo na breskvah. "Tisti, ki imajo breskve v ohišnicah - tam je škoda lahko nenormalno velika, tudi do 70-odstotna," je pojasnil in dodal, da bodo imeli s stenicami še težave.

Tudi na Dolenjskem v zadnjih letih opažajo večje število marmoriranih smrdljivk, je pojasnila svetovalka za varstvo rastlin Andreja Peterlin iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto. "Pa ne le marmorirane smrdljivke, tudi drugih stenic je vsako leto več. Verjetno tudi zaradi bolj ugodnih temperatur. Jeseni se praviloma premikajo v bolj urbana okolja. Najraje se zadržujejo tam, kjer je popoldansko sonce, saj je višja temperatura," je pojasnila.

Le na Gorenjskem njihovo število ni tako zelo presenetilo, saj so večje težave povzročali drugi škodljivci, je pojasnil Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj. Podobno kot ostali sogovorniki sklepa, da se tako smrdljivci kot drugi škodljivci množijo zaradi ugodnih vremenskih razmer.

Najbolje je, če jih posesamo ali ujamemo v vrečo in zavržemo

Smrdljivce lahko zunaj, na primer na domačem dvorišču, poškropimo s pršili, ki so za žuželke strupeni, pravi Lončar. Tako preprečimo, da bi sploh prišli v naš dom. Rot ob tem priporoča uporabo komarnikov ali podobnih mrež, ki bodo prav tako žuželkam preprečile vstop v stanovanje.

"Na kakšnem zaprtem balkonu uporabo pršil odsvetujemo. Tam je smrdljivke bolje odstraniti ročno," je svetoval Lončar. Večina sogovornikov je predlagala, da smrdljivce kar posesamo ali pometemo in ujamemo v vrečko in zavržemo. Lahko jih ujamemo tudi v posodo z vodo in nekaj detergenta.

"Pomembno je, da jih ne prijemamo in ne stiskamo, saj bodo sicer spustile neprijeten vonj," pravi Rot. Smrdljivke imajo na trebuhu namreč posebne žleze, skozi katere izločajo snov z neprijetnim vonjem kot obrambo pred plenilci. "Če ga pustiš pri miru, ni nobenega vonja, takoj, ko se ga dotaknemo, pa začne smrdeti. Vonj tudi ostane na roki in ga je težko sprati," je opomnil Lončar.

"S tistimi, ki jih bomo odstranili letos jeseni, se ne bomo srečevali spomladi," je še poudarila Rot.

Poškodovani pridelki: rjave pike, zatrdeli deli in deformacije

Stenice se, kot pojasnjuje Lončar, prehranjujejo s sesanjem rastlinskih sokov. "Na spodnji strani imajo bodalo, s katerim piknejo v rastlino, v sadeže, plodove in sesajo rastlinske sokove. Marmorirana smrdljivka pa ima to sposobnost še bolj razvito in lahko prodre tudi čez bolj trde rastline, tudi luščine," je pojasnil.

Kot je dodala Zalokar, se marmorirana smrdljivka prehranjuje z velikim številom različnih rastlinskih vrst - več kot 300. "Res gre rada na sadje in zelenjavo, medtem ko imajo domorodne vrste rade tudi rastline, ki niso kmetijske," je razložila in pojasnila, da če se žuželka spravi na rastlino, ki je ne prideluješ, na to tudi nisi tako pozoren in je niti ne opaziš.

Na plodovih zaradi vboda nastanejo rjave pike, meso sadja pa plutasto, pogosto ta del tudi zatrdi, so pojasnili sogovorniki. "Plod je sicer še vedno užiten, vendar pa zato, ker je iznakažen, ne more na police. Morda je potem primeren le še za kakšno predelavo. V sadovnjakih, pa tudi pri zelenjavi, lahko naredijo res veliko škodo," je povedala Zalokar.

"Pri krompirju pa gre na primer za poškodbe nadzemnega dela, podzemni del pa je posledično okrnjen tako, da dobi manj hranil in pridelek je lahko manjši," je pojasnil Lončar. Tržna vrednost ploda je tako lahko nična (kadar sploh ni primeren za prodajo) ali pa zmanjšana (kadar je zaradi vboda manjši).

Kako lahko zaščitimo pridelke?

Kot pravi Rot, je bila škoda sicer, tako pri nas kot v Italiji, največja leta 2019. "Takrat se pridelovalci tudi še niso zavedali te težave in niso izvajali ukrepov za varstvo rastlin, zdaj pa lahko uporabljajo tudi škropljenje," je pojasnila.

Zalokar je povedala, da je najboljši način za zaščito pridelka, da škodljivcem fizično preprečimo dostop. "Še zlasti tam, kjer imajo že mrežo za točo, je smiselno, da se doda še mreža na pas, kjer je odprto," je menila Peterlin. A medtem ko se da denimo pečkarje z mrežo dobro zaščititi, ni primerna za vse nasade, pravi Rot.

"Pridelovalci, ki imajo nekaj hektarjev površin, bodo težko vse pokrili. Zelenjava ima krajšo dobo vegetacije, zato bi morali pridelovalci mreže neprestano prestavljati. Drugače je, če je to trajni nasad, kjer postaviš mrežo, na primer pri borovnicah," je povedal Lončar.

Golc je opozoril, da je treba pri rastlinah izvajati tudi varstvo pred boleznimi. "Če rastline prekrijemo z mrežo, jih bomo morali, ko jih bomo želeli poškropiti s sredstvi za varstvo rastlin, ponovno odkriti in takrat škodljivcem na stežaj odpremo vrata," je povedal.

Nekateri sadjarji postavljajo tudi velike pasti, smrdljivke pa se ujamejo in poginejo. "Ampak tudi tu uspešnost ni zadovoljiva," je ocenila Zalokar.

"Sicer imamo registrirane tudi insekticide, ki pa na odraslo smrdljivko zelo slabo delujejo. To pomeni, da morajo pridelovalci poiskati jajčeca in ličinke, da jih poškropiš. Za pridelovalce to pomeni dodaten strošek, ki pa glede na učinkovitost ni opravičen," je povedala Zalokar.

Rot je poudarila pomen naravnih sovražnikov. Lončar je sicer menil, da je pri naravnih sovražnikih težko zagotoviti, da bodo ti ostali tam, kjer želimo. Če se bodo žuželke umaknile, bodo plenilci sledili, na naš nasad pa bodo medtem lahko prišli drugi škodljivci. A Rot pravi, da so zato bolj kot plenilci primerni parazitoidi - denimo jajčni parazitoid Anastratus bifasciatus. "To je osica, ki v jajčeca marmorirane smrdljivke odloži svoja jajčeca, ličinke pa jih uničijo. To je najprimernejša pot, da marmorirano smrdljivko zatremo. Obstaja tudi vrsta, ki na podoben način zatre domorodno smrdljivko. Te dve vrsti se lahko nabavi in spušča," je dodala.

Miklavc pa je dodal še, da zavodi za pridelovalce in kmete organizirajo tudi predavanja in izobraževanja, kjer delijo aktualne informacije o zatiranju škodljivcev.

PODKAST O ZDRAVJU: Vsak peti Slovenec živi z njo: tiha bolečina, ki spreminja življenje