Vreme je verjetno ena redkih tem, ki je skupna vsem in nas povezuje. Zakaj pa se pravzaprav radi pogovarjamo o vremenu? Kot pojasnjuje antropolog Dan Podjed, se o vremenu pogosto pogovarjamo zato, ker ljudje radi kramljamo – se pogovarjamo zaradi pogovarjanja. "Vreme je mogoče ta hip edina tema, ki je v teh časih ostala nesporna," pravi. Podobno razmišlja tudi meteorolog Agencije RS za okolje Blaž Šter. "Vreme je skupna točka, prav tako pa ga doživljamo vsak dan in vpliva na naše počutje," meni.
“Vreme se je danes kar naredilo …” je fraza, s katero pogostokrat prebijemo led in nerodnost, predstavlja pa tudi najlažji način za vzpostavitev komunikacije. O vremenu se radi pogovarjamo tudi takrat, ko nam v resnici zmanjka tem za pogovor. O tem, kako dežuje ali je vroče, “čvekamo” s prijatelji, družino, sodelavci, znanci, sosedi … Zakaj je tako?
Antropolog Dan Podjed pojasnjuje, da se v resnici ne pogovarjamo radi o vremenu, ampak se na splošno radi pogovarjamo o nečem, kar nas druži in povezuje. “Vreme je lahko najmanjši skupni imenovalec, ki ga poskušamo poiskati v interakciji z drugimi. Ljudje radi kramljamo, se pogovarjamo lahkotno in nevsebinsko. Pogovarjamo se zaradi pogovarjanja, saj je to tisto, kar vzpostavlja in vzdržuje skupnost. Po eni strani kramljanje, po drugi strani govorice oziroma opravljanje. Eno je pozitivno, drugo malce bolj negativno. Vendar je oboje tisto, kar gradi skupnost. Brez tega človeška družba pravzaprav ne more obstajati,” pravi.
Pogovor o vremenu kot izraz lokalpatriotizma
Da je pogovor o vremenu vselej priljubljen, Podjed pripisuje tudi dejstvu, ker je mogoče ta hip edina tema, ki je še ostala nesporna. “Na začetku epidemije covida-19 smo se v vsakdanjem življenju pogovarjali o številu novih okužb, kakšne so epidemiološke razmere, kaj nas čaka, kaj lahko pričakujemo. Sedaj so ti pogovori v družbi zamrli, ker so si ljudje o koronavirusu ustvarili neko mnenje, utrdili so svoja stališča do tega vprašanja. Ob srečanju z nekom, ki ima do covida-19 drugačno mnenje od osebnega, bi se po vsej verjetnosti skregala in o tem ne zgolj kramljala. Ker imajo posamezniki o določenih temah, tudi o politiki, zelo kontrastna stališča, bi težko našli skupni imenovalec za klepet. Vreme pa še vedno ostaja tisto, ki vsaj za zdaj ostaja neproblematično. Je pa treba dodati, da nas v duhu podnebnih sprememb in klimatske krize v prihodnje čakajo mogoče malce bolj ogorčeni pogovori tudi o vremenu,” ocenjuje Podjed.
PROFIMEDIA
Da je vreme skupna točka povezanosti med ljudmi, meni tudi meteorolog Agencije RS za okolje Blaž Šter. “Prav tako ga doživljamo vsak dan in vpliva na naše počutje, čeprav gre za subjektivna doživljanja,” ocenjuje. Torej če kdaj potožimo, da je vreme ”depresivno,” s tem v resnici posredno izražamo lastne občutke.
Vreme sicer dokazano vpliva na naše razpoloženje. “Biovremenska napoved meri spremembe zračnega tlaka, dokazano pa naj bi bilo, da te spremembe vplivajo na naše počutje, ki je lahko bolj ali manj izrazito. Prav tako vpliva na spanje,” še razloži Šter, ki meni, da se skozi pogovor o vremenu izraža še en – manj pogosto omenjeni vidik. “Lahko se izraža lokalpatriotizem, ki je zlasti ponekod še vedno živ. Torej da so prebivalci določenega kraja zaradi izstopajočih vremenskih pojavov na to ponosni,” poudarja.
Meteorologa Blaža Štera smo vprašali, ali se rad pogovarja o vremenu in zakaj ga vreme veseli.
Twitter: Blaž Šter
“Vreme me preprosto navdušuje. Spremljam ga v prostem času. Ko si meteorolog in delo opravljaš v prognozi, se težko izklopiš. Vreme spremljaš, kjerkoli si. Navdušujem se tudi nad različnimi zanimivimi vremenskimi pojavi. Ko pa sem med ljudmi in pogovor nanese na to, kakšno bo vreme ali razlagajo napovedi, običajno ostanem tiho. Ne želim se namreč izpostavljati in poudarjati, da vem več oziroma da vreme ne bo ravno tako, kot ga opisujejo. Se mi pa zdi, da pogovor o vremenu mora biti. Ni toliko pomembno, kakšno bo vreme, bolj pomembna je interakcija,” odgovarja.
Kramljamo o vremenu, več časa pa preživimo v notranjosti
Pogovori o vremenu so močno vpeti v našo kulturo. Iz te tradicije so se namreč razvili številni pregovori, ki med drugim bogatijo naš jezik. “O vremenu poznamo res veliko pregovorov, kar je zelo zanimivo. Če samo navedem aktualnega, ki se glasi: Če je vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije. Torej če bi bil oktobra mraz, bi lahko januarja pričakovali toplejše vreme. To seveda ne drži. Gre za zgolj neznanstvene razlage, a so si z njimi v preteklosti ljudje osmislili leto, saj so bili nekoč bolj odvisni od vremenskih pojavov,” razlaga antropolog Podjed. V modernih časih vreme dejansko vpliva le še na to, kako se oblečemo, kam gremo …
Priljubljeni pa so ne le pogovori o vremenu, temveč tudi prebiranje vremenskih napovedi. Podjed pravi, da je ta fenomen povezan s tem, da skušamo z napovedovanjem vremena na neki način napovedovati prihodnost. “To je nekaj, kar nam v tem kaotičnem vsakdanjiku ponudi kanček predvidljivosti, ki jo imamo radi. Ljudje potrebujemo red. Vreme nam samo po sebi ne da reda, vendar nam vliva upanje, če recimo vremenska napoved kaže, da bo lepo, sončno. Mislim, da zaradi podobnega razloga, kot imajo ljudje radi vremsko napoved, radi berejo tudi horoskope. Seveda so vremenske napovedi znanstveno utemeljene, horoskop pa ne,” še pojasnjuje.
Prebiranje vremenskih napovedi po Podjedovih besedah prav tako odslikava življenjski stil. “Zakaj raje pogledamo vremensko napoved na telefonu, kot da bi pogledali skozi okno? To je preprosto pokazatelj našega načina življenja. Bistveno več časa kot nekoč živimo med štirimi stenami in gledamo v ekrane. Po nekaterih podatkih v notranjosti, torej predvsem doma, v pisarni in v avtu, v povprečju preživimo 93 odstotkov časa in zgolj sedem odstotkov zunaj,” še tako predstavi statistične podatke.
Se samo Slovenci radi pogovarjamo o vremenu?
Sicer pa – ali je pogovor o vremenu značilnost, ki je skupina le Slovencem? Antropolog pravi, da ni. “Ko sem nekaj časa živel v Angliji, je bil klepet o vremenu začetek dneva. Tako ste začeli pogovor s prodajalko v trgovini, z neznancem v pubu. Vreme je v malce bolj zadržanem okolju, kjer sicer težko ogovorite neznanca, prva beseda. Ponekod je celo pozdrav. Namesto da bi uporabili tipične pozdrave, kot so zdravo, dober dan, ipd. … uporabijo frazo: Lepo vreme, mar ne? (Lovely weather isn’t it?, op. a.),” pripoveduje. Vreme v Združenem Kraljevstvu po navedbah Podjeda ostaja osrednja tema tudi zato, ker je izjemno spremenljivo.
PROFIMEDIA
In če Slovenci in Britanci o vremenu radi razpredamo, v nekaterih državah pogovor o tem potlačijo. “V skandinavskih državah je vreme nekaj, kar po mojih izkušnjah v najbolj snežnih in deževnih dneh poskušajo odmisliti, saj imajo tam pogosteje kot pri nas ekstremne vremenske razmere. Ob tem tudi redkeje pravijo, da je vreme slabo. Vreme pač je. Če bi na Islandiji, kjer se v eni uri izmenja vrsta vremenskih pojavov, govorili le o vremenu, bi se jim morda še zmešalo,” ob tem v šali doda Podjed.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje