Menu Item
Domovi za starejše se spopadajo s hudo kadrovsko stisko. Opozarjajo, da so razmere nevzdržne in da delajo na "etični pogon". Kljub znanim slabim pogojem za delo s starejšimi pa je presenetil oglas za delo, ki so ga objavili v Domu upokojencev Ptuj. Ponujajo osnovno bruto plačo okrog 1.000 evrov, kar je manj od zakonsko določene minimalne plače – čeprav v resnici dom v skladu z zakonom delavcu izplačuje minimalno plačo. Njihov oglas pa je zaradi nizke ponujene plače zakrožil po družbenih omrežjih. Vodstvo smo prosili za pojasnila.
V domovih za starejše je kadrovska stiska huda. Po besedah Darinke Klemenc iz Združenja za dostojno starost Srebrna nit primanjkuje vsaj deset odstotkov kadra. “A se bojim, da je ta številka še višja, saj je bil na kliničnih oddelkih zdravstvenih zavodov že pred časom ta delež 25 odstotkov. Delo je težko, slabo plačano, podcenjeno,” je povedala v nedavnem intervjuju in dodala, da je problem tudi financiranje, saj se “cena oskrbe ni povišala skladno s podražitvami, zato se varčuje na zaposlenih”.
Kljub znanim slabim pogojem za delo s starejšimi pa je presenetil zaposlitveni oglas, ki so ga objavili v Domu upokojencev Ptuj. V njem iščejo pet gospodinj oskrbovalk za določen čas treh mesecev, ponujajo pa osnovno bruto plačo 1.008,36 evra na mesec.
Oglaševana plača je nižja od minimalne plače, ki se določi vsako leto januarja in od letos znaša 878 evrov neto oziroma 1.203,36 evra bruto.
Izplačilo je višje
Pristojne v ptujskem domu upokojencev smo prosili za pojasnilo. Delovno mesto gospodinja oskrbovalka je v skladu s Katalogom funkcij delovnih mest in nazivov, objavljenim na spletni strani ministrstva za javno upravo (MJU), uvrščeno v izhodiščni 21. plačni razred, za katerega znaša osnovna bruto plača v skladu z veljavno plačno lestvico 1.008,36 evra bruto.
“Kot vam je znano, znaša minimalna plača v Sloveniji, ki je zagotovljena z zakonom o minimalni plači, ta trenutek 1.203,36 evra bruto. Torej ima vsak zaposleni, ki dela polni delovni čas, pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače,” je poudarila direktorica doma Vesna Šiplič.
“Če zaposleni z uvrstitvijo na delovno mesto ne dosega višine minimalne plače, mu je delodajalec dolžan izplačati še razliko do minimalne plače, kar v Domu upokojencev Ptuj tudi striktno upoštevamo,” je dodala.
Kaj je delo gospodinje oskrbovalke? V skladu z opisom delovnega mesta izvaja varstvo in socialno oskrbo uporabnikov, osnovno vzdrževanje neposrednega okolja stanovalcev, izvaja in koordinira gospodinjska opravila v ustanovi, skrbi za čiščenje oddelčnih kuhinj in pomivanje posode, vodi evidence opravljenih storitev in tako naprej.
Iz doma so nam posredovali tudi obračun plače pri njih zaposlene na tem delovnem mestu, ki ima 17 let delovne dobe. Poleg izplačila za redno delo dobi izplačano še omenjeno razliko do minimalne plače, ki znaša 195 evrov. Skupaj z dodatki, med drugim za izmensko in nedeljsko delo, dobi na svoj račun izplačanih 1.029 evrov in še slabih 200 evrov za prevoz in malico. Neto plača je odvisna od morebitnih olajšav, ki jih zaposleni uveljavlja, dosežene delovne dobe ter dodatkov za delovni čas, ki pa so odvisni od urnika in se lahko razlikujejo od posameznega meseca, pojasnjujejo v domu upokojencev.
Nedostojne plače
“Vedno težimo k transparentnosti in ne zavajanju ljudi,” je v odgovoru na naša vprašanja o zaposlitvenem oglasu poudarila direktorica doma. “Državo in odločevalce že dolgo opozarjamo na to, da so plače v socialnem varstvu, kjer skrbimo za najranljivejšo populacijo, nedostojne in prenizke, delo pa izjemno psihično in fizično naporno.”
Opozorila je na hudo kadrovsko stisko v zdravstvu in socialnem varstvu. “Starostniki in vsi, ki zanje v današnjih časih skrbimo, smo pravzaprav žrtve sistema, ki deluje samo še na etični pogon,” je poudarila.
Natančnih podatkov ni, je pa v podobnem položaju kot gospodinje oskrbovalke po nekaterih ocenah okrog 100 tisoč zaposlenih v naši državi. Dodatek do minimalne plače prejemajo vsi delavci, katerih osnovna plača je nižja od zakonsko določene minimalne plače. To so med drugim vsi zaposleni v javnem sektorju do 25. plačnega razreda, med njimi čistilke, laboranti, receptorji, negovalci v bolnišnici, kuharji, pomočniki vzgojiteljev in drugi.
Po zakonu morajo biti vsi dodatki določeni z zakoni in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami izločeni iz minimalne plače. To so na primer dodatek za delovno dobo, delo v izmenah, delo na nedeljo, delo na dan praznika, nočno in nadurno delo, pa tudi del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost. V minimalno plačo tudi ni dovoljeno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (za prehrano, prevoz na delo), in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, kot so regres za letni dopust, odpravnine in jubilejne nagrade.
V preteklosti so sindikati že večkrat želeli sistem spremeniti tako, da bi bila najnižja osnovna plača v višini minimalne. Opozorili so, da trenutni sistem pomeni tudi oviro pri napredovanju, saj dejanska plača zaposlenega ostaja nespremenjena, čeprav “napreduje”. Prav tako se dodatki obračunavajo na podlagi osnovne plače, ki je lahko bistveno nižja od minimalne. Nekatere najnižje osnovne mesečne plače so daleč pod minimalno, celo pod 400 evri, so opozorili v Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS). “Obenem pa smo priča vse večji plačni uravnilovki, ko delavke in delavci na različno zahtevnih delovnih mestih prejemajo enako plačilo,” so poudarili v ZSSS.
Pri plačni reformi javnega sektorja, o kateri se vlada pogaja s sindikati, je predvideno, da bo prvi plačni razred na novi plačni lestvici določen v višini sedaj veljavne minimalne plače, najvišji pa bo sedemkratnik tega zneska. Plačno reformo pa bi začeli uveljavljati s 1. januarjem 2025 in jo izvedli v treh letih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje