Domovi za ostarele po državi so z julijem ostali brez proračunskega sofinanciranja dela stroškov. Ker stroški dela, materiala in storitev rastejo, so vsaj nekateri z julijem izvedli izredno uskladitev in s tem zvišali oskrbnine. "Ocenjujemo, da so domovi s 1. julijem dvignili ceno za približno od 5 do 6 odstotkov. Razliko do dejanskih stroškov pa mora pokriti proračun. Brez interventnega zakona bi bili potrebni dvigi od 12 pa vse do 25 odstotkov."
Cene oskrbnin v domovih za starejše po državi so se z julijem dvignile. Sogovornica, ki ne želi biti imenovana, bo za dementnega sorodnika, ki zato potrebuje najvišjo stopnjo oskrbe, v enem od domov skupine Deos po novem plačevala okoli 1.500 evrov mesečno.
Cenik, ki je začel veljati v začetku tega meseca, je prinesel 5,4-odstotno zvišanje dnevne oskrbnine.
Cena se je zvišala tretjič v zadnjem letu in je za približno desetino višja kot pred letom dni. Takrat je dnevna oskrbnina stala okoli 45,5 evra, danes 50,7 evra. Na mesečni ravni to pomeni okoli 150 evrov več.
Konec vladnega posega
“Izredna uskladitev cen je posledica prenehanja veljavnosti ukrepov iz zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva,” pravi sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) Denis Sahernik.
Spomnimo, da je država jeseni lani sprejela omenjeni interventni zakon, ki je zagotovil proračunsko subvencioniranje dodatnih stroškov dela. Ti so se v zadnjem letu dvigovali: s 1. oktobrom lani se je vrednost plačnih razredov v javnem sektorju dvignila za 4,5 odstotka, od 1. aprila letos so se dodatno dvignili plačni razredi posameznim delovnim mestom, z januarjem se je dvignila minimalna plača (za 100 evrov neto), prav tako je prišlo do dviga stroškov povračil za prehrano med delom in dviga regresa za letni dopust.
Interventni zakon je sofinanciral tudi razliko pri povečanju stroškov materiala in storitev, ki niso bili zajeti v marčevski redni uskladitvi oskrbnin. V marcu so izvajalci glede na izhodišča ministrstva v ceni lahko upoštevali le omejen dvig materialnih stroškov (do 15 odstotkov), kar je pomenilo, da se je cena oskrbnine lahko podražila za 4,5 %.
Dvig cen za od pet do šest odstotkov
Zdaj se je torej interventni zakon, ki je zagotavljal proračunsko subvencioniranje, iztekel, domovi pa so izvedli izredno uskladitev. To so Sahernik – in tudi sogovorniki iz različnih domov – za N1 napovedovali že junija. Se pa takrat ni vedelo, za koliko se bodo domovi podražili.
Zdaj je to znano. “Glede na navodila in obrazce, ki jih je pripravilo ministrstvo za solidarno prihodnost, ocenjujemo, da so domovi s 1. julijem 2023 dvignili ceno za približno od 5 do 6 odstotkov,” zdaj ocenjuje Sahernik. Direktor Deosa Miha Kranjc pravi, da je povprečen dvig cene s 1. julijem za standardno namestitev v oskrbi I znašal 4,3 odstotka.
Kot je pojasnil Kranjc, je v to všteto zvišanje stroškov za plače za 6,7 odstotka, drugih stroškov dela za 13 odstotkov in stroškov materiala za 7,1 odstotka, kar je napovedana stopnja inflacije za letošnje leto.
Podaljšanje interventnega zakona?
A Sahernik dodaja, da to ne pokriva dejanskih stroškov domov, ki jih mora po njihovi oceni pokriti proračun. “Brez interventnega zakona bi bili potrebni dvigi od 12 pa vse do 25 odstotkov,” ocenjuje.
Na ministrstvu naj bi pripravljali podaljšanje interventnega zakona in nadaljevanje proračunskega sofinanciranja. A na naše vprašanje, kako daleč so s tem, v petek niso odgovorili. Milan Jakopovič iz Levice je ta teden v državnem zboru (DZ) omenil, da je podaljšanje interventnega ukrepa v koalicijskem usklajevanju.
Tudi domovi podrobnosti za zdaj ne poznajo. “Z napovedjo podaljšanja interventnega zakona smo seznanjeni, vendar do podaljšanja le tega vsaj zaenkrat še ni prišlo. Prav tako nimamo nikakršnih informacij o višini sofinanciranja, časovnici in podobno,” nam je dejal Kranjc.
Sahernik nam je že junija dejal, da mora po njihovem mnenju do polne uveljavitve novega sistema dolgotrajne oskrbe, kar bi se po trenutnem predlogu zgodilo sredi leta 2025, sredstva za tovrstne dvige zagotoviti država v proračunu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje