Menu Item
Osnutek zakona o obnovi po poplavah je spisan, v sredo bo o njem razpravljala vlada. Poleg hitrejšega umeščanja v prostor in pospešene gradnje objektov na območjih, ki so jih prizadele poplave in plazovi, zakon prinaša tudi nekaj drugih ukrepov.
Osnutek zakona o obnovi po poplavah je spisan. O njem naj bi na sredini seji spregovorila vlada, nato pa bodo dokument poslali socialnim partnerjem, občinam … Z njegovim sprejemom se bo poseglo kar v 21 zakonov: gradbeni zakon, zakon o cestah, o davku od dohodkov pravnih oseb, o javnem naročanju, o kmetijskih zemljiščih, o množičnem vrednotenju nepremičnin, o urejanju prostora, o varstvu okolja …
Ukrepi, ki jih bo za obnovo in razvoj po poplavah prinesel novi zakon, naj bi veljali pet let, torej do 31. decembra 2028, in sicer za območja, ki so bila prizadeta zaradi avgustovskih poplav in plazov, v primeru protipoplavnih ukrepov pa bi veljala tudi za območja, za katera se utemeljeno pričakuje, da bodo v prihodnosti lahko prizadeta ali ogrožena zaradi poplav in plazov.
Na N1 smo pridobili osnutek zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, kot se uradno imenuje. Kaj prinaša?
Hitrejša gradnja na območjih, ki so jih prizadele poplave
Da bi pospešili umeščanje in prostor in začetek gradnje, zakon skrajšuje več rokov, v katerih morajo pristojne državne institucije izdati soglasja ali mnenja. Tako morajo mnenjedajalci (na primer zavod za varstvo narave, zavod za varstvo kulturne dediščine, direkcija za vode, zavod za gozdove …) podati mnenje za izdajo gradbenega dovoljenja za državno infrastrukturo na razvojnih projektih, v 15 dneh od prejema popolne zahteve.
Rok za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za državno infrastrukturo na razvojnih projektih, ki jih določa zakon, je en mesec od vložitve popolne zahteve. Skrajšujejo se tudi drugi roki, na primer rok za vložitve tožbe na gradbeno dovoljenje.
Postopke pridobivanja mnenj, soglasij, dovoljenj in odločitev za projekte oziroma investicije bodo koordinirale Državne tehnične pisarne za odpravo posledic poplav in plazov.
Da bi gradnja stekla hitreje, se lahko nadomestitvene objekte gradi tudi na komunalno neopremljenih zemljiščih (občina nato uredi komunalne priklope hkrati z gradnjo objektov, uporabno dovoljenje za stavbe je možno pridobiti šele, ko so zemljišča opremljena). Ti objekti bodo oproščeni plačila komunalnega prispevka.
Prednostni projekt: tretja razvojna os
V osnutku je zapisano, da se tretja razvojna os na odseku od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Prevalje določi kot razvojni in prednostni cestno infrastrukturni projekt, katerega izgradnja bo zagotovila ustrezno povezanost Koroške regije z ostalimi središči nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena.
“Gre za razvojni projekt, katerega realizacija je nujna, kar se je še posebej izkazalo v času nedavnih poplav in plazov, ko je bila praktično vsa Koroška odrezana od sveta zaradi uničene ali poškodovane cestne infrastrukture. To je v pomembnem delu otežilo ali celo onemogočilo dostopanje intervencijskih služb ter običajno mobilnost tega dela Slovenije. Vse to je vplivalo tudi na gospodarstvo s tega območja, saj je bilo onemogočeno normalno funkcioniranje. Omenjene težave bi bile bistveno manjše, če bi imela ta regija ustrezno cestno povezavo, odporno na podnebne spremembe, kar 3. razvojna os zagotovo bo,” je zapisano v obrazložitvi.
“Glede na to, da gre pri projektu izgradnje 3. razvojne osi za absolutno prednostni cestno-infrastrukturni projekt, si je potrebno v tej zvezi prizadevati za njegovo čimprejšnjo realizacijo,” pravi vlada in dodaja, da je treba zato aktivnosti na realizaciji 3. razvojne osi (tako v fazi umeščanja v prostor kot tudi v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja) je “pospešiti v največji možni meri”. Zato se “v največji možni meri skrajšujejo roki” v postopku izdaje gradbenih dovoljenj in drugi roki. “Treba je doseči, da se roki za izvedbo posameznih opravil znotraj predpisanih postopkov dosledno spoštujejo,” še piše v obrazložitvi.
Več o tem, kako bo vlada financirala obnovo, tudi z novimi davki, preberite v tem članku.
Neprofitna stanovanja za stanovanjski sklad
Občine bodo v prihodnjih petih letih na območjih, ki so jih prizadele poplave in plazovi, lahko republiškemu stanovanjskemu skladu (brezplačno) predale dele stavb in zemljišča za namen gradnje in obnove neprofitnih najemnih stanovanj. “Po siceršnji zakonodaji mora stanovanjski sklad zemljišča od občin kupovati po tržni ceni. Takšna ureditev onemogoča izvedbo gradnje po shemi, ki je predvidena za izvajanje obnove in razvoja, pri kateri zemljišča zagotavlja občina, gradnjo pa država. Ukrep predvideva enostaven in hiter prenos zemljišč občin na sklad,” pojasnjujejo v obrazložitvi.
Rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine
Ministrstvo za naravne vire bo moralo določiti prioritetni seznam obravnave vlog za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine. “Pri določanju prioritetnega seznama se upoštevajo zlasti vrsta, ustreznost in zadostnost mineralnih surovin, potrebnih za odpravo posledic poplav in plazov, ter oddaljenost pridobivalnega prostora od lokacije porabe mineralne surovine,” je zapisano v osnutku zakona.
Gre za material, ki ga bodo potrebovali za obnovo infrastrukture in sanacijo vodotokov. Zaradi pomanjkanja ustrezne količine materiala, predvsem za oblaganje erodiranih rečnih korit (večjih skal) ter kmetijskih in gospodarskih površin, bi v prihajajočem deževnem obdobju lahko nastale nove poškodbe nesanirane državne in občinske infrastrukture (pa tudi vodotokov), kar bi srednjeročno kakor tudi dolgoročno dodatno obremenilo državni proračun in posledično državljane, piše v obrazloživi.
Dodatno financiranje programov duševnega zdravja
Zaradi predvidenega povečanja števila uporabnikov storitev na področju duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči posameznikom, zakon za izvajalce teh programov, ki delujejo na prizadetem območju, zagotovlja dodatna sredstva. Za povečanje storitev je predvidenih do 15 odstotkov pogodbene vrednosti programa, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje. Za porabo sredstev je določen rok največ 12 mesecev od aktivacije načrta zaščite in reševanja, torej do 4. avgusta prihodnje leto.
Zakon predvideva tudi mobilne terenske enote Centrov za socialno delo.
Onesnažena zemlja in zdravstveni ukrepi
Kot smo že pisali, ogromen več stomilijonski strošek, ki ga je Slovenija prijavila Evropski komisiji, predstavlja sanacija onesnaženih zemljin.
V zakonu o obnovi je predvidena izgradnja centra za ravnanje z onesnaženimi zemljinami. V roku enega leta bo moralo pristojno ministrstvo pripraviti vso potrebno dokumentacijo za umestitev tega centra v prostor. Center bo stal “na širšem območju Koroške in Savinjske regije”. Stroške izgradnje centra za ravnanje z onesnaženimi zemljinami bo financiral proračun.
Zakon predvideva tudi zdravstvene ukrepe, namenjene zmanjševanju izpostavljenosti prebivalcev težkim kovinam in drugim strupenim snovem, na območju občin Črna, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd ter Šmartno pri Litiji zaradi preteklih okoljskih bremen ter posledic poplav in plazov. Med drugim bodo med ukrepi biomonitoring težkih kovin v krvi prebivalcev in informiranje prebivalcev o možnih virih strupenih kovin, načinih zmanjševanja njihovega vnosa v telo ter varni in varovalni prehrani.
Hitrejši internet
Zakon prinaša podaljšanje sofinanciranja gradnje odprtih širokopasovnih omrežij. Temu so bila namreč namenjena evropska kohezijska sredstva, ki pa jih je treba porabiti – in projekte dokončati – v določenem roku. V primerih, ko projektov zaradi posledic poplav in plazov ne bodo mogli pravočasno končati, bo sredstva namesto Evrope zagotovil državni proračun.
Poleg tega je v osnutku zakona zapisano tudi sofinanciranje gradnje 5G omrežij. Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo moralo do 30. junija 2024 objaviti razpis za dodelitev javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih mobilnih 5G omrežij na območjih, ki so bila prizadeta v poplavah in zemeljskih plazovih.
Javna sredstva za gradnjo širokopasovnih komunikacijskih omrežij bodo namenjena le območjem, kjer interesa operaterjev za gradnjo z zasebnimi sredstvi ni bilo. S tem ukrepom bodo pozitivno diskriminirana v poplavah prizadeta območja in zagotavljena čimprejšnja postavitev odprtih baznih postaj in vzpostavitev javnega mobilnega komunikacijskega omrežja na prizadetih območjih, je zapisano v obrazložitvi zakona.
Zakon prinaša še več drugih ukrepov, med njimi pomoč ribiškim družinam, oprostitev plačila dajatve za vozila, ki jih je odplavilo, in prednostno obravnavno zahtevkov poplavljenih na Eko skladu. Več o tem preberite v članku Posojila, odpisi, regulacija cen: tako bo država pomagala poplavljenim.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje