Menu Item
Direktor Psihiatrične klinike Ljubljana se je na včerajšnji več kot uro in pol trajajoči novinarski konferenci med drugim dotaknil spolnih zlorab in odkrito podvomil o resničnosti večine prijav. Ob tem je izpostavil, da govori kot sodni izvedenec. Na njegove besede so se ostro odzvali v Inštitutu 8. marec, kot neumestne in škodljive pa jih je označila tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. Društvo SOS telefon je izjavo direktorja medtem označilo za ponoven poskus utišanja žrtev spolnega nasilja in zlorab. Odzvalo se je tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. "Obsojamo vsakršen poskus utišanja žrtev spolnega nasilja ter relativiziranja kaznivega dejanja posilstva in spolnega nadlegovanja," so zapisali. Zalar se je po valu kritik popoldne opravičil "vsem prizadetim, najbolj pa žrtvam zlorab".
Potem ko smo minuli teden v rubriki Poglobljeno na N1 razkrili pričevanja o nasilju nad nekaterimi pacienti na Psihiatrični kliniki Ljubljana, je pred kamere včeraj stopil direktor klinike Bojan Zalar.
Ko ga je novinarka N1 Barbara Smajila po njegovi izjavi, da so duševne motnje zelo specifične, vprašala, ali pacientom, ki prijavijo nasilje, verjamejo ali ne, je Zalar najprej dejal, da ne ve, da bi se pri njih to zgodilo, potem pa je sam naredil “primerjavo” s prijavami spolnih zlorab.
“Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Pred 20 leti je bilo prijavljenih 10 spolnih zlorab, devet jih je bilo resničnih. Danes od 10 ne vem, če je ena res. Ker je to del nečesa, del sistema,” je dejal.
Ob njegovi izjavi so v Inštitutu 8. marec zapisali, da s tem direktor klinike izkazuje popolno pomanjkanje občutljivosti in razumevanja problematike spolnega nasilja in zlorab.
“Izjava direktorja je skregana z dejanskim stanjem in sledi vzorcu, ki žrtvi ne verjame in ima za posledico to, da večina spolnega nasilja in posilstev ostane neprijavljena. Raziskave namreč kažejo, da je lažnih prijav spolnih zlorab in nasilja izredno malo, manj kot dva odstotka. Na podlagi raziskav ugotovljeno dejstvo pa je tudi, da je na ravni EU prijavljenih manj kot 14 odstotkov vseh kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost,” so ob tem navedli.
Na izjave Zalarja, ki je v imeniku sodnih izvedencev ministrstva za pravosodje, se je odzvala tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan in jih označila za neumestne in škodljive. Poudarila je, da so špekulativne in brez premisleka, kakšen učinek in posledice imajo na žrtve trditve, da naj bi bilo kar devet od desetih prijav spolne zlorabe izmišljenih.
“V državi, kjer je spolno nasilje daleč najpogosteje izvirajoče iz intimnopartnerskih, družinskih ali skrbniških odnosov, izjemno pereč problem, nas take izjave vržejo več korakov nazaj v prizadevanjih za premik v družbeni mentaliteti ter k boljšemu razumevanju in zaščiti žrtev spolnega nasilja,” je na svojem Facebookovem profilu še zapisala ministrica.
Dr. Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije je na družbenem omrežju Twitterja zapisala, da za izjave direktorja obstajata dve primerni posledici: odstop ali razrešitev. Mnenja, da bi morala biti izjava sama po sebi povod za razrešitev, pa je tudi Jasna Podreka, sociologinja in strokovnjakinja za področje femicida s filozofske fakultete. Podreka je za Delo poudarila še, da je izjava v celoti neskladna z vsemi znanstvenimi raziskavami, ki kažejo, da je lažnih prijav spolnega nasilja tam nekje en odstotek.
Društvo SOS telefon: Ponoven poskus utišanja žrtev spolnih zlorab
Na izjavo direktorja Psihiatrične klinike Ljubljana se je odzvalo tudi Društvo SOS telefon. Poudarilo je, da je spolno nasilje kaznivo dejanje, ob katerem je izraženo največ dvoma o žrtvi. Ko oziroma če pride do sodnega procesa, pa so žrtve popolnoma razčlovečene in ponovno viktimizirane znotraj sistema.
“Vsaka 5. oseba je v otroštvu doživela vsaj eno obliko spolnega nasilja, vsaka sedma oseba dve ali več. Zgolj šest odstotkov jih je vložilo kazensko ovadbo. Le polovica teh primerov se je zaključila s sojenjem. Vsaka četrta kazenska ovadba pa se konča brez obsodbe,” so v društvu navedli podatke iz raziskave pravosodnega ministrstva iz leta 2020.
Ob tem so se vprašali, o kakšnem sistemu množičnega prijavljanja spolnih zlorab torej govori direktor psihiatrične klinike.
“Naša realnost je znotraj sistema, ki generira nove in nove žrtve tako, da jih utiša vsakič na novo. Da lažejo, da so same krive. Včeraj je bil dan, ko je žrtve ponovno nekdo hotel utišati,” so ob tem zapisali. In dodali, da ne bodo tiho, “kajti če bomo tiho, bo prevladala normalizacija nenormalnega”. Del nečesa – sistema – mora postati pravočasno prepoznavanje spolnega nasilja, ustrezna pomoč žrtvam in kaznovanje storilcev, ne pa pometanje dejanskega stanja pod preprogo, so poudarili.
Levica o neprimernosti Zalarja na čelu zdravstvene ustanove
“Kdorkoli, ki misli, da imamo težave s porastom lažnih pričevanj zaradi nekakšne preobčutljivosti družbe, izkazuje popolno neprimernost za položaj direktorja neke zdravstvene ustanove, torej natanko tistega tipa institucije, od katere pričakujemo občutljivost in strokovnost, ko se bodo soočali s tovrstnimi situacijami,” so Zalarjevo izjavo ostro obsodili v Levici. Po njihovi oceni ta izjava meče tudi resen dvom na trditve vodstva o strokovnosti njihovega postopanja ob pričevanjih o nasilju nad pacienti.
V Levici so poudarili, da žrtve spolnega nasilja tega pogosto sploh ne prijavijo zaradi družbene stigmatizacije in nerazumevanja pristojnih institucij. “Ob dejstvu, da govorimo o direktorju zdravstvene ustanove, sodnem izvedencu in celo o večkratnem potencialnem kandidatu za ministra v preteklih vladah, se v nečem z Zalarjem lahko strinjamo. Grozljiv odnos do pojavov spolnega nasilja je zagotovo ‘del sistema’,” so dodali.
Preberete lahko tudi naš celoten dosje o pričevanjih o nasilju na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Našo preiskovalno zgodbo, ki smo jo objavili v rubriki Poglobljeno, pa preberite v članku: Kaj se dogaja na Psihiatrični kliniki Ljubljana.
Ministrstvo za delo: Obsojamo vsak poskus utišanja žrtev
Popoldne se je odzvalo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, na čelu katerega je Luka Mesec iz Levice. “Obsojamo vsakršen poskus utišanja žrtev spolnega nasilja ter relativiziranja kaznivega dejanja posilstva in spolnega nadlegovanja,” so zapisali.
Poudarili so, da se moramo kot družba resno pogovoriti, zakaj je spolno nasilje kljub razširjenosti ena najmanj prijavljenih oblik kaznivega dejanja, kjer se največkrat pojavlja dvom v žrtev in kjer najpogosteje zatajijo institucije, ki naj bi žrtev zaščitile in ji zagotovile korektno obravnavo. “Skrb vzbujajoče je, da je nasilje nad ženskami in v družini v času epidemije covid-19 še naraslo povsod po svetu, tudi v Sloveniji. Še bolj pa skrbi, da narašča tudi v obdobju po epidemiji, ko problem že prerašča v akutno stanje, kar se odraža tudi v porastu števila femicidov, lani smo jih zabeležili kar 13,” so še dodali.
Opozorili so tudi, da so prijaviteljice spolnega nasilja pogosto stigmatizirane v družbi in se nemalokrat same znajdejo na zatožni klopi namesto osumljencev. “Obtožene so laganja in manipulativnosti, včasih že med samim postopkom prijave s strani organov, ki bi jih morali zaščititi. Deležne so ponovne viktimizacije v okviru sodnih postopkov in s strani medijev, ki z neprimernim odnosom poglabljajo njihove duševne stiske in prispevajo k temu, da se večina žrtev spolnega nasilja sploh ne odloči za prijavo.”
Poudarili so, da se fizično, psihično in spolno nasilje prepogosto relativizira, v verodostojnost izjav prijaviteljic pa se celo ob prisotnosti dokaznega gradiva vedno znova odkrito dvomi. “Naš skupni cilj mora biti ravno nasproten – žrtve vseh oblik nasilja moramo opogumiti in jim zagotoviti primerno obravnavo,” so prepričani na ministrstvu.
Zalar: Podatke sem uporabil presplošno
Danes so dodatno pojasnilo o Zalarjevi izjavi poslali tudi iz ljubljanske psihiatrične klinike. Direktor je opozoril na svoje navedbe v enem od preteklih intervjujev, v katerem je izjavil: “Spolno nasilje je treba ostro obsoditi, če je bilo storjeno, pa tudi tisto, ki je prijavljeno in ni bilo storjeno. Vpliv mačizma, dominantnost moškega spola, ki smo mu bili priča v preteklosti, se kaže tudi danes. Ljudje premlevajo in vedno več stvari prihaja na dan. A val lahko udari tudi v drugo smer, ko se pojavijo podtikanja. Ko sem imel pred 20 leti deset prijav spolnih zlorab, je spolni napad doživelo osem žrtev. Danes sta od desetih prijavljenih resnični žrtvi le ena ali dve. Tiste ljudi, ki to izkoriščajo v lasten prid, je treba sankcionirati. To škoduje tistim, ki so prave žrtve in so zaradi velikega števila lažnih prijav, tudi zaradi takšnih izmišljotin, lahko spregledani, problem pa s tem izgublja resnost. Moramo biti tako natančni, da nam prava žrtev ne uide. Vsako pravo žrtev spolnega nasilja pa je treba obravnavati resno in strokovno.”
Zalar je poudaril, da je bila njegova včerajšnja izjava izvzeta iz konteksta, njegov namen je bil obraten. “Želel sem izpostaviti, kako napačno in škodljivo, če je za morda neresničnimi izjavami o nasilju zavajajoč efekt, da je zdravljenje v UPK Ljubljana za paciente škodljivo ali celo nevarno, saj bo zaradi tega pri pacientih in zaposlenih nastala velika škoda. Na primer ne bodo si upali priti na zdravljenje v kliniko, ker bodo verjeli nedokazanim vestem, da se tu s pacienti ne ravna z zdravstveno etiko, se jih muči in maltretira. Podobno kot se lahko dogaja tudi na drugih področjih, kjer je pomembno, da se žrtev hitro in učinkovito zaščiti in ne, da se jih spregleda in da se žrtve nasilja bojijo prijaviti spolno nasilje, ker menijo, da ne bodo obravnavane resno, saj je dokazni standard na tem področju zelo zahteven.”
Potrebno je ustrezno reagirati v vseh primerih, da se zaščitijo vse žrtve nasilja, je še poudaril.
Kasneje je Zalar posredoval še en odziv, v katerem je med drugim navedel: “Moja izjava o tem, da sta od desetih prijavljenih spolnih zlorab le ena do dve resnični, se nanaša na moje dolgoletne izkušnje v razveznih postopkih in postopkih dodelitve skrbništva otrok. Ta podatek je naravnost grozljiv in škodljiv, najbolj za dejanske žrtve teh zavržnih dejanj, saj tako zaradi dvoma postanejo žrtve še enkrat.”
Dodal je, da obžaluje, da je te podatke uporabil v izjavi presplošno in s tem nenatančno opredelil sporočila, ki jih je želel predstaviti. “Res je, tovrstnih manipulacij je v primerih spolnih zlorab blizu 20 odstotkov, kot ta podatek navajajo nekatere nevladne organizacije. Razumem upravičeno razburjenje številnih, ki so se odzvali na mojo ne dovolj natančno izjavo. Iskreno se opravičujem vsem prizadetim, najbolj pa žrtvam tovrstnih zlorab. Moj namen ni bil žaljiv, saj tudi moje vrednote niso takšne,” je navedel.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje