Zapor na obrobju Ljubljane: kdaj bo sprejel zapornike in kako jih bodo selili

Da je stanje v slovenskih zaporih alarmantno, smo v zadnjih mesecih na N1 že obširneje poročali. Ob pomanjkanju zaposlenih v zaporskem sistemu, kjer najbolj primanjkuje pravosodnih policistov, ki so ob tem v zadnjem času nezadovoljni tudi s svojimi plačami, pa eno ključnih težav predstavlja prezasedenost zaporov.
Po podatkih Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) je 22. aprila 2025 v slovenskih zaporih kazen prestajalo 1.685 ljudi, to število pa močno presega kapaciteto postelj v zaporih po državi, saj jih je uradno na voljo le 1.299 (brez kapacitet prevzgojnega doma v Radečah). Zapori so torej trenutno zasedeni skoraj 130-odstotno.

Med najbolj zasedenimi sta zapor na Dobu in Povšetovi v Ljubljani. Na Dobu, kjer je uradno prostora za 468 zapornikov, je trenutno zaprtih 617, v zaporu na Povšetovi pa jih je za rešetkami 228, čeprav je tam uradno na voljo 135 postelj.

Na ministrstvu za pravosodje in Ursiksu se že dlje časa ukvarjajo z vprašanjem prezasedenosti slovenskih zaporov. Lansko jesen je na primer vlada sprejela začasni odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zaporih. Na podlagi tega odloka je bil sprejet začasni ukrep, po katerem so lahko nekaterim zapornikom začasno prekinili prestajanje zaporne kazni.

Bo zapor v Dobrunjah rešil prostorsko stisko?

A ker gre za začasno rešitev, ta ne bo rešila dolgoročnih težav, torej da slovenski zapori ostajajo prenatrpani. Razlog za to je mogoče tudi, da je trenutno v zaporih po državi zaprtih veliko tujcev, številni med njimi so za rešetkami zaradi tihotapljenja prebežnikov.

Rešitev prezasedenosti zaporniških postelj in celic pa za pravosodno ministrstvo in Ursiks pomeni zapor v Dobrunjah v Ljubljani. V njem bo prostora za 388 zapornikov, od tega za 60 na odprtem oddelku. Gre za enega največjih infrastrukturnih projektov v slovenskem pravosodnem sistemu v zadnjih desetletjih, njegova gradnja pa naj bi po ocenah Ursiksa znašala približno 73 milijonov evrov.
Prvi stroji so v Dobrunjah zabrneli jeseni leta 2022, gradnja pa bi se morala po nekaterih napovedih končati konec meseca. A kot kaže, se to še ne bo zgodilo. Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij so za N1 povedali, da je zaključek gradbenih del predviden v sredini letošnjega leta, izvajalec pa bo predvidoma do konca aprila vložil zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja.

"Polno delovanje novogradnje zapora predvidevamo s koncem tega leta oziroma v začetku prihodnjega leta," so nam dejali na Ursiksu.

Kako bo potekalo premeščanje zapornikov v Dobrunje?

Ključno vprašanje, ki se ob skorajšnjem končanju gradnje novega zapora poraja, pa je, kako bo potekala selitev zapornikov na novo lokacijo. Na Ursiksu pojasnjujejo, da bo po prevzemu objekta sledila postopna selitev v zapor. Sprva bodo tja namestili zaprte osebe na odprti oddelek, ki je zunaj varovalnega zidu, sledila bo vzpostavitev izobraževalnega centra za zaposlene.

"Preselitev zaprtega dela zavoda sledi kasneje. V prvi fazi selitve je predvideno usposabljanje zaposlenih v zavodu, na podlagi katerega se bodo ti podrobno seznanili s specifikami novega objekta in tehničnega varovanja v njem. V nadaljevanju bo potekala vzpostavitev vseh potrebnih procesov izvrševanja kazni v zavodu in preselitev zaprtih. Selitev zaprtih v zaprtem delu zavoda je predvidena konec tega leta oziroma v začetku prihodnjega leta," so za N1 dejali na Ursiksu.

Na odprti oddelek dobrunjskega zapora bodo najprej premeščeni zaporniki z odprtega oddelka zapora Ig, ki je dislocirana enota ljubljanskega zapora, v skladu s prostorskimi zmožnostmi pa bodo tja preselili zapornike tudi z ostalih odprtih oddelkov zaporov. "Sledi preselitev zaprtih na Povšetovi ulici, pozneje še iz drugih prezasedenih moških zaporov," so dodali.
Ker selitev v zapor Dobrunje pomeni velik logistični in organizacijski zalogaj, nas je zanimalo še, kako se pripravljajo na premeščanje. Na Ursiksu so nam odgovorili, da je generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Denis Perše ustanovil delovno skupino, ki se bo ukvarjala z vprašanji, povezanimi s selitvijo, pripravljen bo tudi akcijski načrt selitve, v katerem bodo "opredeljene vse relevantne vsebine".

"Ena od nalog delovne skupine je tudi pregled vseh pravnih podlag v zvezi s sklenjenimi in potrebnimi pogodbami ter na podlagi ocene stroškov priprava novih pogodb. Odprtje zapora zagotovo predstavlja velik logistični in organizacijski izziv, ki se ga v Ursiksu zavedamo, zato celoten proces skrbno načrtujemo," so še dodali.

V Dobrunje bodo premeščeni tudi nekateri pravosodni policisti in ostali zaposleni v zaporskem sistemu

Premeščali pa bodo ne le zapornike, temveč tudi zaposlene v zaporskem sistemu. Po njihovih navedbah jih bodo v zapor v Dobrunjah premestili s Povšetove ulice v Ljubljani in odprtega oddelka na Igu. A se ob splošnem pomanjkanju pravosodnih policistov in drugih kadrov v zaporskem sistemu poraja vprašanje, ali jih bo v novem zaporu dovolj.

Po besedah sogovornikov, ki dobro poznajo slovenski zaporski sistem, bi za polno operativnost zapora v Dobrunjah potrebovali približno 100 pravosodnih policistov. Ob splošnem pomanjkanju pravosodnih policistov v državi pa naši viri pravijo, da naj bi jih po nekaterih ocenah primanjkovalo še najmanj 50.

V začetku letošnjega leta je v vrstah pravosodnih policistov izbruhnilo nezadovoljstvo, na zahtevne razmere v slovenskih zaporih so opomnili tudi na opozorilnem protestu konec februarja. A dobra dva meseca kasneje je tudi v njihovih vrstah mogoče čutiti optimizem, predvsem ker obstaja možnost, da bi zaposleni v zaporskem sistemu dobili svojo kolektivno pogodbo oziroma bi bili lahko vključeni s posebnim poglavjem v kolektivno pogodbo za državne organe, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti.
Tudi pravosodna ministrica Andreja Katič se strinja, da se zadeve premikajo v pravo smer, ob tem pa se zaveda, da bodo na pravosodnem ministrstvu morali postoriti še marsikaj, da bodo pridobili nove zaposlitve v zaporskem sistemu.

“Še vedno primanjkuje pravosodnih policistov. Izvedli bomo nekatere ukrepe, ki jih zakonodaja zdaj omogoča. Mladim, ki bodo vstopali v sistem, bomo ponudili plače, ki že upoštevajo dodatne razrede. To pomeni, da bodo nekateri, ki so tam zaposleni že recimo pet let, imeli nižje plače od novih sodelavcev. Vem, da jih bo to bolelo in da se s tem ne bodo strinjali, ampak če jih želimo razbremeniti, moramo privabiti nove sodelavce, in to lahko storimo tako, da jim ponudimo večje plačilo,” je pred tedni za N1 dejala Katič.

Na Ursiksu medtem pravijo, da se trenutno za zapor v Dobrunjah pripravlja tudi nova sistematizacija delovnih mest, dodatno zaposlovanje bo izvedeno skladno s potrebami, trenutno pa poteka več postopkov novih zaposlovanj.

Februarja je bilo v državi zaposlenih 509 pravosodnih policistov, 40 jih je bilo zaposlenih pogodbeno. Na Ursiksu trenutnega stanja zaposlenih pravosodnih policistov ne razkrivajo, saj gre za občutljiv podatek. Bodo pa tja premeščeni tudi nekateri drugi strokovni sodelavci v zaporskem sistemu: psihologi, pedagogi, socialni delavci, inštruktorji in ostali javni uslužbenci, ki skrbijo za nemoteno upravno delovanje zapora.