Menu Item
Poslanec SDS Zoran Mojškerc, ki ga je preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča zaradi izogibanja odgovorom na vprašanja članov parlamentarne preiskovalne komisije kaznovala z denarno kaznijo 279 evrov, tudi na vrhovnem sodišču ni uspel. Petčlanski senat je namreč zahtevo za varstvo zakonitosti soglasno zavrgel.
Konec marca je parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, kot pričo zaslišala poslanca SDS Zorana Mojškerca.
Večina vprašanj članov komisije se je nanašala na poslovanje podjetja Geopolar d.o.o., katerega lastnik in direktor je bil Mojškerc do lanskega nastopa poslanskega mandata.
Vendar pa poslanec SDS na vprašanja članov preiskovalne komisije v glavnem ni hotel odgovarjati, niti na vprašanja o porabi javnih sredstev, ki jih je pridobilo nekdanje Mojškerčevo podjetje. Navajal je, da podjetje Geopolar ni predmet preiskave, da se članov preiskovalne komisije njegovo poslovanje ne tiče, da gre za poslovne skrivnosti, da se posameznih dogodkov ne spominja, da je komisija žalitev za institut preiskovalne komisije … Ker torej Mojškerc ni želel pričati pred parlamentarno preiskovalno komisijo, se je ta odločila, da mu naloži globo, preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča pa ga je kaznovala z denarno kaznijo v višini 279,88 evra, kar je znašalo petino takratne povprečne mesečne neto plače v Sloveniji.
Mojškerc se je prek pooblaščenca na sklep pritožil, vendar mu senat Okrožnega sodišča v Ljubljani ni pritrdil. “Pritožba pooblaščenca priče Zorana Mojškerca se kot neutemeljena zavrne,” je sklenil.
Nato je poslanec SDS prek pooblaščencev – zastopa ga odvetniška pisarna Stušek, katere direktor je prvi mož Sove v času tretje Janševe vlade Janez Stušek – na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Predlagal je razveljavitev kazni. A mu vrhovno sodišče ni prisluhnilo – zahtevo za varstvo zakonitosti je petčlanski senat, ki mu je predsedovala Barbara Zobec, kot nedovoljeno zavrgel. Odločitev je sprejel soglasno.
Kot je zapisal, je vrhovno sodišče že presodilo, da zakon o parlamentarni preiskavi uporabo določb zakona o kazenskem postopku zamejuje na splošne določbe, med katere ureditev zahteve za varstvo zakonitosti ne spada, ter na določbe o preiskavi in glavni obravnavi. “Določb zakona o kazenskem postopku o navedenem izrednem pravnem sredstvu v postopku parlamentarne preiskave ni mogoče (niti smiselno) uporabiti,” so navedli vrhovni sodniki. Dodali so, da razen v primeru izrecno določenih izjem zahteva za varstvo zakonitosti zoper odločbo sodišča ni dovoljena, preden je kazenski postopek pravnomočno končan. “V predmetni zadevi je bila odredba izdana med parlamentarno preiskavo, ki še ni zaključena,” so še zapisali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje