Menu Item
Pet mesecev po sporni izjavi sodnega izvedenca Bojana Zalarja, sicer generalnega direktorja Psihiatrične klinike Ljubljana, ki je pred meseci odkrito podvomil o resničnosti večine prijav spolnih zlorab in s tem sprožil val burnih odzivov, je disciplinski postopek ministrstva za pravosodje zaključen. Izrekli so mu pisno opozorilo.
“Ministrstvo za pravosodje je dr. Bojanu Zalarju zaradi izjave na tiskovni konferenci Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana dne 6. junija 2023 izreklo pisno opozorilo po tretjem odstavku 29. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih,” so nam danes sporočili z ministrstva. Pisno opozorilo je predvideno za lažje disciplinske kršitve, “če je kršitev storjena v takih olajševalnih okoliščinah, ki jih delajo posebno lahko”.
Spomnimo, da je Zalar na novinarski konferenci po naši objavi pričevanj o nasilju nad pacienti na ljubljanski psihiatrični kliniki dejal: “Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Pred 20 leti je bilo prijavljenih 10 spolnih zlorab, devet je bilo resničnih. Danes od 10 ne vem, ali je ena res. Ker je to del nečesa, del sistema.” S tem je ponazoril svoj dvom v resničnost pričevanj o nasilju nad pacienti na kliniki. Po številnih burnih odzivih v javnosti se je Zalar nato opravičil.
Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je njegovo izjavo takrat ocenila kot neumestno in škodljivo. “Direktor je s takšno izjavo v javnosti vzbudil dvom o svoji verodostojnosti, ne le kot direktor klinike, temveč tudi kot sodni izvedenec. V državi, kjer je spolno nasilje daleč najpogosteje izvirajoče iz intimno-partnerskih, družinskih ali skrbniških odnosov, je to izjemno pereč problem, zato se s takimi izjavami vrnemo več korakov nazaj v prizadevanjih za premik v družbeni mentaliteti ter k boljšemu razumevanju in zaščiti žrtev spolnega nasilja,” je takrat opozorila ministrica in dodala, da tovrstne izjave škodijo ugledu in verodostojnosti sodnega izvedenstva kot celote in postavljajo pod vprašaj primernost njegovega nadaljevanja sodnoizvedenskega dela.
Po Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih dejanja, ki pomenijo kršitev ugleda ali verodostojnosti sodnega izvedenstva, sodijo med lažje disciplinske kršitve, za katere sta predvidena pisni opomin ali javni opomin, ki se za obdobje enega leta po pravnomočnosti vpiše v javni del imenika. Ministrica se je, kot rečeno, zaradi olajševalnih okoliščin odločila zgolj za pisno opozorilo.
Spomnimo, da so zaradi Zalarjeve izjave o spolnih zlorabah takrat protestirale številne organizacije, ki se ukvarjajo s to problematiko. Dr. Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije je na družbenem omrežju Twitterja takrat zapisala, da za izjave direktorja obstajata dve primerni posledici: odstop ali razrešitev. Mnenja, da bi morala biti izjava sama po sebi povod za razrešitev, je bila tudi Jasna Podreka, sociologinja in strokovnjakinja za področje femicida s filozofske fakultete. Podreka je za časnik Delo poudarila, da je izjava v celoti neskladna z vsemi znanstvenimi raziskavami, ki kažejo, da je lažnih prijav spolnega nasilja tam nekje en odstotek. Društvo SOS telefon je takrat poudarilo, da je spolno nasilje kaznivo dejanje, ob katerem je izraženo največ dvoma o žrtvi. Ko oziroma če pride do sodnega procesa, pa so žrtve popolnoma razčlovečene in ponovno viktimizirane znotraj sistema. “Izjava direktorja je skregana z dejanskim stanjem in sledi vzorcu, ki žrtvi ne verjame in ima za posledico to, da večina spolnega nasilja in posilstev ostane neprijavljena. Raziskave namreč kažejo, da je lažnih prijav spolnih zlorab in nasilja izredno malo, manj kot dva odstotka. Na podlagi raziskav ugotovljeno dejstvo pa je tudi, da je na ravni EU prijavljenih manj kot 14 odstotkov vseh kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost,” pa so takrat navedli v Inštitutu 8. marec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje