Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je uvedla disciplinski postopek zoper sodnega izvedenca klinične psihologije Bojana Zalarja, ki je sicer direktor ljubljanske psihiatrične klinike. To je storila po njegovi izjavi o prijavah spolnih zlorab, s katero je vzbudil dvom o svoji verodostojnosti kot sodni izvedenec.
Kot so sporočili z ministrstva za pravosodje, so se ta teden iz medijev seznanili z izjavo sodnega izvedenca klinične psihologije Bojana Zalarja, ki jo je podal na novinarski konferenci, namenjeni odzivu na naše razkritje v rubriki Poglobljeno, kjer smo objavili pričevanja o nasilju nad nekaterimi pacienti na Psihiatrični kliniki Ljubljana.
Zalar je tam namreč odgovarjal tudi na novinarsko vprašanje o tem, ali pacientom, ki prijavijo nasilje, verjamejo, ali so že zaradi njihove duševne motnje diskreditirani. Odgovoril je, da imajo nekateri prav, a da ne ve, da bi do nasilja prihajalo na njihovi kliniki. Sklicujoč se na svojo funkcijo sodnega izvedenca, pa je svoj dvom ponazoril z izjavo, da “je bilo 20 let nazaj prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet resničnih, danes pa od desetih ne vem, če je ena resnična, zato ker je to del nečesa, del sistema”. Pozneje se je sicer za izjavo opravičil, ker je bil pri navajanju podatkov nenatančen. Dodal je, da je bil tudi narobe razumljen.
A je izjava sprožila številne ostre odzive, že tedaj se je odzvala kritično tudi ministrica za pravosodje. “Menimo, da je izjava povsem neprimerna, nedostojna in tudi nestrokovna, saj diskreditira konkretne prijavitelje spolnih zlorab, njihove prijave pa pavšalno označuje za večinoma neutemeljene, pri čemer se je v svoji izjavi izrecno skliceval na svoj status sodnega izvedenca. Kot je sam potrdil, je to izjavo podal že večkrat poprej,” pa so danes navedli na ministrstvu za pravosodje.
Ministrica: S svojimi izjavami je direktor vzbudil dvom o svoji verodostojnosti tudi kot sodni izvedenec
Ministrica Dominika Švarc Pipan izjavo ocenjuje kot neumestno in škodljivo. “Direktor je s takšno izjavo v javnosti vzbudil dvom o svoji verodostojnosti, ne le kot direktor klinike, temveč tudi kot sodni izvedenec. V državi, kjer je spolno nasilje daleč najpogosteje izvirajoče iz intimno-partnerskih, družinskih ali skrbniških odnosov, je to izjemno pereč problem, zato se s takimi izjavami vrnemo več korakov nazaj v prizadevanjih za premik v družbeni mentaliteti ter k boljšemu razumevanju in zaščiti žrtev spolnega nasilja,” meni ministrica.
V izjavi, ki so jo posredovali z ministrstva, je dodala še, da se boji, da je ob branju oz. poslušanju takšne izjave prenekatera žrtev spolnega nasilja podoživela travmatično izkušnjo zlorabe in občutke sekundarne viktimizacije ter izgube zaupanja v sistem pregona storilcev in zaščite žrtev. “Menim, da tovrstne izjave škodijo ugledu in verodostojnosti sodnega izvedenstva kot celote in postavljajo pod vprašaj primernost njegovega nadaljevanja sodnoizvedenskega dela,” je zaključila.
Po oceni ministrice podana izjava predstavlja ravnanje, ki krni ugled oz. verodostojnost sodnega izvedenstva in izpolnjuje znake lažje disciplinske kršitve po 30. členu zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Zato je na tej podlagi s sklepom uvedla disciplinski postopek zoper sodnega izvedenca Bojana Zalarja.
Ministrica je dodala še, da mora biti v primeru prijav spolnih zlorab izhodišče vselej to, da se žrtvi verjame (nato pa je na žrtvi breme, da v kazenskem postopku svoje navedbe tudi dokaže, kar je v primerih spolnega nasilja posebej zahtevno), tovrstne izjave pa žrtvam sporočajo, da je izhodišče prav nasprotno – dvom v njihovo verodostojnost.
Na naše dodatno vprašanje, kako poteka disciplinski postopek in kakšne so lahko sankcije, so pravosodnega ministrstva dodatno pojasnili, da “disciplinski postopek s sklepom uvede minister, pristojen za pravosodje, na obrazložen predlog predsednika sodišča, predsednika Strokovnega sveta, generalnega državnega tožilca, generalnega državnega odvetnika, varuha človekovih pravic, predsednika odvetniške zbornice Slovenije ali po uradni dolžnosti (prvi odstavek 34. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 22/18 in 3/22 – ZDeb; ZSICT)). V okviru navedenega postopka mora imeti sodni izvedenec, zoper katerega je uveden postopek, možnost, da se izjavi glede kršitev, zaradi katerih se postopek vodi. V disciplinskem postopku odloča minister, zoper odločbo ministra pa je dovoljen upravni spor (35. člen ZSICT).
Pojasnili so, da gre v tem konkretnem primeru “za očitek storitve dejanja, ki pomeni kršitev ugleda ali verodostojnosti sodnega izvedenstva”.
Razložii so še, da se “v disciplinskem postopku v primeru lažjih disciplinskih kršitev lahko izreče bodisi pisni opomin bodisi javni opomin, ki se za obdobje enega leta po pravnomočnosti vpiše v javni del imenika sodnih izvedencev. Za lažje disciplinske kršitve pa se sme izreči tudi pisno opozorilo, če je kršitev storjena v takšnih olajševalnih okoliščinah, ki jih delajo posebno lahko (29. člen ZSICT). Izrečeni disciplinski ukrepi morajo biti sorazmerni s težo disciplinske kršitve, pri izrekanju ukrepov pa se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa, zlasti pa teža kršitve in njene posledice, povzročena škoda, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje osebe, zoper katero se vodi disciplinski postopek, ter morebitni prej izrečeni disciplinski ukrepi (31. člen ZSICT).”
Spomnimo na zgodbo N1: potem ko smo dobili informacijo, da naj bi se na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana dogajalo nasilje, smo se v naslednjih tednih o razmerah na kliniki pogovarjali s številnimi sogovorniki. Govorili smo s pacienti, ki so bili hospitalizirani na sprejemnih oddelkih, z njihovimi svojci, z več zaposlenimi in nekdanjimi zaposlenimi, ki so zasedali ali še vedno zasedajo različna delovna mesta na kliniki, s predstavniki uporabnikov in drugimi. V obsežni novinarski preiskavi nam je več sogovornikov potrdilo, da so bili žrtve nasilja ali da so bili nasilju priča. Navedbam pritrjujejo tudi nekateri materialni dokazi, ki smo jih pridobili. Vodstvo klinike navedbe o nasilju ves čas kategorično zavrača. Vse naše vire je ob tem strah maščevanja.
Kot smo že poudarili v preiskovalnem članku:
- je izjemno pomembno, da ljudje, ki imajo težave v duševnem zdravju, pravočasno poiščejo strokovno pomoč;
- namen našega poročanja nikakor ni odvračati od tega, nasprotno: tako kot vedno, vse ljudi s težavami v duševnem zdravju spodbujamo in ozaveščamo, naj poiščejo strokovno pomoč;
- številni, ki se zdravijo na sprejemnih oddelkih psihiatrične klinike, seveda niso doživeli nasilja in imajo z zdravljenjem tam dobro izkušnjo;
- ker pa so ljudje, ki imajo duševne motnje oziroma duševne bolezni, posebej ranljiva skupina, je treba njihove pravice posebej skrbno ščititi. Zato smo se preverjanja indicev o nasilju lotili resno in poglobljeno. Gre za pomembno temo v javnem interesu.
Objavili smo jo ob upoštevanju vseh profesionalnih novinarskih standardov, povsem nesenzacionalistično, z edinim interesom: opozoriti na pričevanja o nasilju in spremeniti razmere na boljše.
Tu lahko preberete celoten preiskovalni članek: Kaj se dogaja na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Tu pa vam je na voljo ves N1 dosje o dogajanju na Psihiatrični kliniki Ljubljana.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje