Menu Item
V oddaji N1 STUDIO so vodje poslanskih skupin parlamentarnih strank soočili mnenja o vladni noveli zakona o zavodih, ki je v javnosti sprožila burne odzive, v sindikatu Sviz so ob morebitnem sprejetju novele zagrozili tudi z možnostjo zakonodajnega referenduma. Kolegij predsednice državnega zbora je danes sicer odločil, da zakon skozi zakonodajni proces ne bo šel po skrajšanem postopku, kot je to sprva predlagala vlada, proti skrajšanemu postopku so glasovali tudi v koalicijskih strankah SD in Levici. Ali to pomeni, da bo zakon padel, ali ga bo Svoboda prisiljena spremeniti?
Mnenja parlamentarnih strank o vladni noveli zakona o zavodih so deljena, enotne niso niti stranke vladajoče koalicije. To se je jasno pokazalo tudi na današnjem kolegiju predsednice državnega zbora, kjer so poslanske skupine SD, Levica, NSi in SDS zavrnile možnost, da bi državni zbor predlog zakona obravnaval po skrajšanem postopku, za katerega se zavzema vlada, podpira pa ga tudi poslanska skupina Svoboda.
Novela zakona namreč predvideva, da bi lahko ustanovitelj zavoda, torej država ali občina, v nasprotju z voljo organa upravljanja javnega zavoda razrešil direktorja zavoda in nato brez razpisa imenoval vršilca dolžnosti direktorja. Eden od spremenjenih členov zakona določa tudi, da bi bil pristojni organ dolžan direktorja javnega zavoda razrešiti tudi, če ta ne bi opravljal svojega dela ali bi delo opravljal nevestno in nestrokovno, če direktor po delovni ali strokovni kakovosti ne bi bil primeren za opravljanje tega dela, če zavod ne bi dosegal zadovoljivih rezultatov ali če bi pri delovanju javnega zavoda prišlo do motenj oziroma ponavljajočih se napak.
Ob tem bi lahko direktorja zavoda razrešil tudi ustanovitelj sam, če pristojni organ kljub obrazloženemu pozivu ustanovitelja tega ne bi želel storiti v osmih dneh. Hkrati bi lahko v skladu s spremenjenim 32. členom zakona ustanovitelj tudi sam imenoval v. d. direktorja brez javnega razpisa.
Svoboda: Skrajšani postopek pomeni “hitre in odločne” rešitve
Stranki SD in Levica delita mnenje opozicijskih strank, da spremembe zakona, čeprav v zgolj dveh členih, niso majhne, zato ne vidijo razloga, da bi se ta zakon v državnem zboru sprejemal po skrajšanem postopku. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je dejal, da v poslanski skupini delijo pomisleke javnosti, zato pričakujejo, da se bodo koalicijski partnerji o sami vsebini zakona še dogovorili in tako našli ustrezne načine, kako popraviti in dopolniti zakon, da bi dosegli zastavljen cilj.
Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je izpostavil tudi to, da je nujno, da se zaradi burnih odzivov javnosti vzame dovolj časa, da se zakon primerno uskladi. “Kakšno bo glasovanje o tem zakonu in kakšen namen je imel z njim minister Danijel Bešič Loredan, pa še ne vemo,” je dejal.
Borut Sajovic, vodja največje parlamentarne poslanske skupine Svoboda, pa je poudaril, da v nekaterih področjih v državi veljajo izredne razmere in da zaradi tega podpirajo namen ministra Bešiča Loredana in vlade, da se zakon sprejme po skrajšanem postopku, saj lahko tako pridemo do “hitrih in odločnih rešitev”.
“Na današnjem kolegiju smo obravnavali zgolj zakonodajni postopek, ne pa vsebine zakona. Zakon bo obravnavan tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, dovolj pa bo tudi časa, da se zakon ustrezno izboljša in popravi,” je dejal.
V SDS so po besedah vodje poslancev Jelke Godec kritični do omenjenih sprememb, saj bi po vladni noveli minister lahko menjal direktorja zavoda mimo odločitve sveta zavoda, opozorila pa je tudi, da je polje, kdaj lahko minister razreši nekega direktorja, zelo široko. “Nekoč bo prišla na oblast neka druga vlada in bo zaradi tega zakona menjavala direktorje kot po tekočem traku. Zato sem danes na kolegiju dala primerjavo s Sovjetsko zvezo – morda bi bila bolj primerna z Rusko federacijo – saj se tam mimo demokratičnih odločitev sprejema to, da nekomu neki direktor ni všeč in se ga zaradi tega menja,” je poudarila.
Kot ključno, zakaj Nova Slovenija ni podprla skrajšanega postopka sprejema vladne novele zakona o zavodih, je vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj izpostavil, da o zakonu ni bilo širše razprave, vanjo pa niso bile vključene občine. “Zaobiti skušajo sistemske in upravljalske organe. Namesto da bi izboljšali razmerja in učinkovitost upravljalskih organov, želijo to rešiti s skrajšanim zakonodajnim postopkom. To ne bo obrodilo dobrih sadov. V rednem postopku bomo tudi mi lahko izpostavili vsebinske in problematične zadeve. V NSi smo zagovorniki demokratičnih in dolgoročnih rešitev,” je dejal Cigler Kralj.
Je zakon zrasel na zelniku ministra Bešiča Loredana?
Borut Sajovic je med oddajo večkrat izpostavil, da se številni javni zavodi v državi srečujejo s težavami, mnogi vodje pa se izogibajo odgovornostim in opravljanju delovnih nalog. “Če si minister želi naložiti veliko odgovornost, kot si jo nalaga, ga v tem zelo podpiram,” je poudaril.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec pa ga je povprašala, o katerem ministru dejansko govori: “Kateri minister si nalaga to odgovornost? S svojim odgovorom ste dali nekako vedeti, da je zakon zrasel na zelniku ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana,” je izpostavila Godec.
Kaj ji je odgovoril Sajovic in kaj sta si še očitala poslanca, si oglejte v spodnjem posnetku.
Kakšen bi bil odziv, če bi takšen zakon pripravila Janševa vlada?
Vodje poslanskih skupin vladajoče koalicije je voditelj oddaje N1 STUDIO Miha Orešnik povprašal tudi, kako bi se oni odzvali, če bi tak zakon sprejela vlada Janeza Janše. Kaj so odgovorili, si oglejte v spodnjem posnetku.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje