V Sindikatu vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ostro nasprotujejo sprejetju vladne novele zakona o zavodih, saj menijo, da bi državni ali lokalni oblasti dal pravico, da razreši direktorja, ki ga je imenoval svet zavoda. Na tak način bi lahko razreševali tudi ravnatelje šol in vrtcev, kar pa je po mnenju sindikata nedopustno. Sprejemu novele zakona nasprotujejo tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije, enotnosti glede njegovega sprejema pa ni zaznati niti znotraj koalicijskih vrst.
V Svizu “kategorično nasprotujejo” vladni noveli zakona o zavodih, ki bi ustanovitelju zavoda na državni ali lokalni ravni dala pravico, da razreši direktorja, ki ga je imenoval svet zavoda. S tem bi se ustvarili pogoji za neposredne posege državne ali lokalne politike v vodenje javnih zavodov.
Kot poudarjajo v Svizu, bi to za vrtce in osnovne šole pomenilo, da bi lahko državna ali občinska oblast mimo volje zaposlenih in staršev razreševala ravnatelje, ki so bili imenovani z njihovim soglasjem in uživajo njihovo podporo. Ob tem dodajajo, da ravnatelji niso zgolj direktorji, ampak hkrati tudi pedagoške vodje, s sprejemom novele zakona o zavodih pa bi si ustanovitelj hkrati prisvojil pravico, da razreši strokovnjaka, ki vodi pedagoški proces.
“Pristojnost, da ustanovitelj razreši direktorja, če se svet zavoda ne odzove pravočasno na njegov poziv o razrešitvi, je dodatno v nasprotju z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki pravi, da lahko ravnatelja razreši le tisti, ki ga je imenoval, torej svet vrtca, šole ali dijaškega doma,” poudarjajo v Svizu.
Zakon namreč predvideva, da bi lahko direktorja zavoda razrešil ustanovitelj sam, če pristojni organ kljub obrazloženemu pozivu ustanovitelja tega ne bi želel storiti v osmih dneh. Ob tem pa predvideva tudi to, da bi lahko v skladu s spremenjenim 32. členom zakona ustanovitelj sam imenoval vršilca dolžnosti direktorja brez javnega razpisa.
V Svizu so tudi spomnili, da so v času vlade Janeza Janše nasprotovali noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, namen katerega je bil, da se izrazito okrepi vpliv ustanovitelja zavoda na izbor ravnatelja, aktualna vladajoča koalicija pa je omenjeni zakon vrnila v prvotno obliko.
“Sviz je prepričan, da je prav omejevanje vpliva politike na imenovanje ravnateljev eden od razlogov, da naši javni vrtci in šole delujejo stabilno, brez večjih pretresov, ter da naše učenke in učenci, dijakinje in dijaki v mednarodnih primerjavah znanja izkazujejo nadpovprečne rezultate,” so zapisali v sindikatu.
Čudijo se, da je sporni predlog zakona o zavodih pripravila aktualna vlada “potiho” brez javne razprave in da bo v državnem zboru obravnavan po skrajšanem postopku. Zato v Svizu napovedujejo, da bodo v prihodnjih dneh razpravljali tudi o možnosti začetka zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, če bi bila novela zakona sprejeta.
Glavni tajnik sindikata Sviz Branimir Štrukelj je v pogovoru za N1 dejal, da bodo skušali to spremembo zakona o zavodih, ki je po mnenju sindikata Sviz nedvoumno škodljiva za kakovostno delovanje javnega šolstva v državi, ustaviti. “Če bo vladna koalicija vztrajala pri sprejemu te spremembe zakona, ki bi radikalno posegla v stanje vzgoje in izobraževanja, bomo tudi z zbiranjem podpisov in naknadnim referendumom skušali to blokirati, ker trdno verjamemo v to, da gre za škodljive spremembe,” je poudaril prvi mož Sviza.
Ob tem je dodal, da imajo o teh spremembah v sindikatu zelo jasna stališča, ne glede na to, kdo je na oblasti. Na vprašanje, ali jim bo pri morebitnem zbiranju podpisov za razpis zakonodajnega referenduma uspelo zbrati zadostno število podpisov, pa Štrukelj meni, da je zbiranje 40.000 podpisov vedno težka naloga, a je prepričan, da pri zavračanju tega zakona ne bodo ostali sami.
Neenotnost tudi znotraj koalicijskih vrst
Neenotnost pri predlogu novele zakona o zavodih je zaznati tudi znotraj koalicijskih vrst. Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je za N1 dejal, da v poslanski skupini “delijo stopnjo skrbi posega”, ki ga predlaga nov odstavek v enem od členov zakona, s katerim bi vladi omogočil, da ne glede na okoliščine v osmih dneh sama zamenja vodilne v javnih zavodih.
“V poslanski skupini Levica se nam zdi to prevelik poseg, na to pa opozarjajo tudi predstavniki nevladnih organizacij in sindikatov. Pričakujemo tudi, da se bomo v koaliciji o tem predlogu zakona še dodatno pogovorili in upam, da bomo našli rešitev, ki bo odgovorila na ta burni in tudi opravičen odziv javnosti ter deležnikov,” je poudaril vodja poslancev Levice.
Matej T. Vatovec je tudi izpostavil, da se jim sprejemanje tega zakona po skrajšanem postopku ne zdi upravičeno, saj ne gre za tako majhno spremembo v sami vsebini zakona.
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je za N1 dejal, da v največji poslanski skupini vladni predlog zakona podpirajo. “Zakon bo jutri obravnavan na kolegiju predsednice državnega zbora, sledila pa mu bo tudi razprava na Ekonomsko-socialnem svetu,” je dejal in dodal, da se lahko po potrebi zakon tudi znotraj samega zakonodajnega postopka še vsebinsko nadgradi.
Iz stranke SD so nam na novinarsko vprašanje, kako komentirajo vladno novelo zakona o zavodih, sporočili, da omenjenega zakona ne želijo komentirati. Neuradno so nam naši viri znotraj stranke povedali, da imajo v SD določene zadržke do sprejetja vladne novele zakona. Ob tem poudarjajo, da se bodo morali znotraj koalicije še dogovoriti o morebitnih popravkih in dodanih varovalkah v zakonu. Naši sogovorniki se sicer tudi sprašujejo, zakaj se je vlada prav zdaj odločila za noveliranje zakona o zavodih, in upajo, da jim bo vladna stran svoje razloge čim prej predstavila.
Pravna mreža o netransparentni obravnavi
V Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer so zaskrbljeni zaradi vladnega predloga novele zakona, menijo, da ta zmanjšuje avtonomijo javnih zavodov in povečuje tveganje za podreditev njihovega delovanja vsakokratni oblasti na državni in lokalni ravni.
“Razlogi za razrešitev direktorja javnega zavoda (npr. neprimerna delovna ali strokovna kvaliteta, nedoseganje zadovoljivih delovnih rezultatov in motnje ali ponavljajoče se napake pri delovanju javnega zavoda) so v predlogu zakona namreč določeni izrazito pomensko odprto, zaradi česar omogočajo ustanovitelju široko diskrecijo pri razrešitvi direktorja javnega zavoda in posledično večajo njegov (neposredni) vpliv na delovanje javnega zavoda,” so še zapisali.
Predlog zakona bi lahko tako zaradi svoje sistemske narave in pomanjkanja kakršnekoli obrazložitve v zakonodajnem gradivu veljal za veliko večino javnih zavodov. V Pravni mreži opozarjajo, da bi lahko vlada na primer kadarkoli zamenjala generalnega direktorja zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, občinski sveti pa ravnatelje osnovnih šol.
Ob tem še opozarjajo, da besedilo oziroma gradivo zakona sploh ni bilo priloženo potrjenemu dnevnemu redu seje vlade oziroma ni bilo objavljeno na njeni spletni strani. Poslanke in poslance državnega zbora so zato pozvali, naj ne podprejo vladnega predloga za obravnavo po skrajšanem postopku in na tak način omogočijo temeljito preučitev predlaganih sprememb v sklopu rednega postopka in dialoga s strokovno javnostjo. Novelo bi po njihovem mnenju morali dopolniti z dodatnimi varovali, ki bodo v največji možni meri zagotavljale avtonomnost javnih zavodov.
V Združenju občin Slovenije vladajoče pozivajo k dialogu
Združenje občin Slovenije (ZOS) je predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič pozvalo k vključitivi občin v obravnavno novele zakona o zavodih, saj menijo, da vlada z noveliranjem omenjenega zakona močno posega tudi na področje lokalne samouprave.
Predsednik ZOS Robert Smrdelj je za N1 dejal, da se jim zdi v združenju pomembno, da so občine v spremembo zakonodaje primerno vkljičene, saj zavode v večini primerov ustanavljajo prav občine. “Občine si kot ustanoviteljice zavodov želimo imeti ustrezno besedo pri odločitvah, vendar neko radikalno spreminjanje sistema, vnašanje nemira ter slabe volje ni v interesu občin in javnosti,” je pojasnil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje