V prvih petih mesecih letos so elektrodistributerji zavrnili 2.667 vlog za priključitev sončne elektrarne na omrežje, kar je 25 odstotkov vseh. Največ jih zavrneta Elektro Maribor in Elektro Ljubljana – kar tretjino.
Pet elektrodistribucijskih podjetij (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska) je od januarja do konca maja prejelo 10.950 novih vlog za izdajo soglasja za priključitev proizvodnih naprav za samooskrbo na distribucijski sistem električne energije. Gre predvsem za vloge fizičnih oseb za samooskrbne sončne elektrarne.
V istem obdobju so distributerji izdali 8.146 soglasij, 2.667 pa so jih, praviloma zaradi tehničnih omejitev na omrežju, zavrnili.
Ta teden objavljeni podatki Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO) kažejo, da so največ vlog zavrnili na območju Elektra Maribor, kjer je bilo 36 odstotkov vlog poslanih nazaj odjemalcem z negativnim odgovorom (skupno 1.202).
V Elektru Ljubljana je bilo negativnih 32 odstotkov obdelanih vlog (935). Elektro Celje, ki je sicer prejelo podobno število vlog kot Elektro Maribor, je imelo precej manjši delež zavrnjenih vlog – letos so v petih mesecih zavrnili 415 vlog ali 15 odstotkov vseh, ki so jih poslali odjemalcem.
V preostalih dveh distribucijah je število vlog precej manjše, prav tako pa tudi število zavrnitev: v Elektru Primorska so jih zavrnili 8 odstotkov (70), v Elektru Gorenjska 5 odstotkov (41).
Odprava ozkih grl bo zvišala položnice
Pred meseci smo pisali, da je SODO v novelaciji razvojnega načrta distribucijskega omrežja opozoril, da lahko prav omrežje postane ozko grlo zelenega prehoda.
Primerjava z lanskimi številkami pokaže, da je delež prejetih vlog primerljiv z lanskim letom, ko jih je bilo v celem letu 29.820, delež zavrnjenih vlog pa je precej večji. Lani so distributerji negativen odgovor zapisali v 19 odstotkih vseh zaključenih vlog (skupno 5.852 vlog). Tudi lani sta imela sicer največji delež Elektro Maribor (30 odstotkov) in Elektro Ljubljana (23 odstotkov).
Distributerji se zdaj pripravljajo na naložbeni cikel, s katerim naj bi okrepili omrežje in ga pripravili na zeleni prehod. Kot smo pisali ta teden, pa je Agencija RS za energijo, regulator trga z električno energijo, ki med drugim določa višino omrežnino, opozorila, da bodo "izjemno povečane potrebe po dodatnih naložbah zaradi doseganja ciljev iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) v prihodnjih letih bistveno vplivale na višino omrežnine". Breme povečanih naložb v omrežje bomo torej odjemalci občutili na položnicah. Agencija je mnenja, da je potrebo oceniti, "koliko je gospodarstvo oziroma prebivalstvo dejansko zmožno prenesti".
Na resornem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so v komentarju poziva agencije dejali, da bo dejanski dvig omrežnine odvisen od tega, ali bodo distributerji zmožni potrojiti obseg del na omrežju. Težava namreč ni le denar, ampak tudi kadri in razporejanje del, saj "polaganje novih kablov v vsaki ulici" prinese tudi ogromno prekopavanja. Dodali pa so, da "omrežnina ne bo edini strošek, ki se bo povišal".
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje