Menu Item
Okrog trideset zdravnikov ljubljanskega kliničnega centra se je podpisalo pod javno pismo, v katerem nasprotujejo gradnji kanalizacijskega kanala C0 prek vodovarstvenega območja v Ljubljani. "S kanalizacijskim kanalom C0 bomo svojim potomcem prej ali slej uničili kakovostno in zdravo pitno vodo, kar je popolnoma nesprejemljivo in neodgovorno," so prepričani.
31 zdravnikov UKC Ljubljana s prvopodpisanima vodjo centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Milanom Brvarjem in predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metodo Dodič Fikfak nasprotuje gradnji kanalizacijskega kanala C0 prek vodovarstvenega območja v Ljubljani.
Pismo zdravnikov UKC Ljubljana so javnosti posredovali iz zdravniške zbornice. “Za pismo so se odločili, ker odločevalci ne upoštevajo jasnega odklonilnega mnenja ministrstva za zdravje s stališčem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da je trasa kanalizacijskega kanala na odseku med Črnučami in Brodom povsem nesprejemljiva zaradi prevelikega tveganja za zdravje ljudi.” Dodajajo, da je pismo podprl tudi strokovni svet UKC Ljubljana.
Kot so zapisali, bo nameravana gradnja kanalizacijskega kanala C0 na odseku med Črnučami in Brodom potekala na območju s strogim vodovarstvenim režimom in tik ob območju z najstrožjim vodovarstvenim režimom, znotraj katerega so območja zajetja pitne vode za oskrbo več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane. “Načrtovani kanalizacijski kanal C0, zgrajen iz cevi z omejeno življenjsko dobo, bo postavljen na vodovarstveno območje za vedno. S kanalizacijskim kanalom C0 bomo tako svojim potomcem prej ali slej uničili kakovostno in zdravo pitno vodo, kar je popolnoma nesprejemljivo in neodgovorno,” je prepričana skupina podpisanih zdravnikov.
Kot poudarjajo, bomo “oskrbo s pitno vodo v zadostnih količinah ogrozili tudi že samim sebi”. Ob potresih ali ekstremnih vremenskih dogodkih zaradi podnebnih sprememb, kot so suše in poplave, bo lahko puščal kanalizacijski kanal s takojšnjim onesnaženjem najpomembnejšega ljubljanskega vodonosnika in črpališč pitne vode, opozarjajo. “V takšnih primerih bomo morali vodo pred uporabo pripravljati s kemikalijami oziroma jo kondicionirati, v najslabšem primeru pa ljubljanska voda sploh ne bo več pitna.”
Pomanjkanje pitne vode za uživanje, pripravo hrane, osebno higieno, pranje in tako naprej bi povzročilo tudi širjenje nalezljivih bolezni in zastrupitve. “Zaključimo lahko, da bo kanalizacijski kanal C0 na vodovarstvenem območju z zajetji pitne vode predstavljal trajno tveganje za mikrobiološko in kemijsko onesnaženje vode v Ljubljani in s tem tudi tveganje za zdravje ljudi, ki se bo s časom le še povečevalo,” opozarjajo in dodajajo, da je predviden potek povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 na odseku med Črnučami in Brodom tako z vidika vplivov na zdravje ljudi nesprejemljiv.
Na to sta, še pišejo zdravniki, že leta 2020 opozorila ministrstvo za zdravje in NIJZ. Ta se s potekom trase že v osnovi ne strinja. Meni, da je trasa povezovalnega kanala C0 z vidika vplivov na zdravje ljudi povsem nesprejemljiva in da bi jo bilo treba zaradi zmanjšanja tveganja za onesnaženje vodnih virov in s tem za varno oskrbo prebivalstva s skladno in zdravstveno ustrezno pitno vodo v zadostnih količinah umestiti izven vodovarstvenih območij.
Gradnja C0 še naprej poteka
Gradnja kanala C0 že nekaj časa razburja. Na območju gradnje potekajo protesti, nedavno se je oglasila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in pozvala k začasni zaustavitvi del. Jutri bo v parlamentu na to temo potekala nujna seja komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki jo je sklicala predsednica komisije Eva Irgl (SDS).
Presoja vplivov na okolje za kanal C0 še ni bila opravljena. Ker občina ni zaprosila za gradbeno dovoljenje za celotni kanal, ampak je pridobivala gradbena dovoljenja po koščkih, je pristojna agencija za okolje (Arso) najprej, že leta 2014, ocenila, da za poseg ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Nato je po pritožbi – ko je že bila izdana večina gradbenih dovoljenj, del kanala pa že zgrajen – Arso sklenil, da občina vendarle mora v postopek presoje vplivov na okolje. Mestna občina Ljubljana je zato sprožila upravni spor, upravno sodišče pa o zadevi še ni odločilo.
Od skupaj 44 kilometrov nove kanalizacije je nezgrajenih zgolj še 1,2 kilometra. Trenutno poteka gradnja najbolj občutljivega odseka med čistilno napravo Brod in Ježico, kjer kanal poteka čez tok podzemne vode.
Ljubljanski župan Zoran Janković ponavlja, da zaradi vseh zaščitnih ukrepov pitna voda ni ogrožena. Nedavno je poudaril, da bo gradnja zaključena letos poleti.
V projektu je načrtovanih več dodatnih zaščitnih ukrepov, med njimi kakovostne cevi, ki so položene v betonske kinete (nekakšne večje kanale oziroma ‘sarkofage’, v katere polagajo inštalacije). V kanalu bodo merilci višine fekalij, zgrajen bo tudi zadrževalnik, ki bo lahko kanal ob poškodbah oziroma v primeru izliva zaprl, poudarjajo na ljubljanski občini.
Dejstva o kanalu C0 smo zbrali v članku Kanalizacija čez pitno vodo: ali je gradnja kanala C0 sporna?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje