Kanal C0 (ce-nič), ki ga gradijo v Ljubljani, bo omogočil priklop več tisoč prebivalcev na kanalizacijsko omrežje, toda fekalije in odpadna voda bodo tekle čez območje s podtalnico, od koder Ljubljančani dobivajo pitno vodo. Zbrali smo dejstva o spornem kanalu.
Del kakšnega projekta je kanal C0 (“ce-nič”)?
V projektu “Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja”, imenovanem tudi “Čisto zate”, so in še bodo zgradili dodatnih 130 kilometrov kanalizacijskega omrežja in nanj priključili gospodinjstva z več kot 22.000 prebivalci. Na novo bodo zgradili dobrih 100 kilometrov kanalizacije v Ljubljani (17.500 prebivalcev), 22 kilometrov v občini Medvode (3.600 prebivalcev) in 9 kilometrov v občini Vodice (1.100 prebivalcev).
Del projekta je tudi posodobitev centralne čistilne naprave v Zalogu, ki prečiščuje večino odplak iz ljubljanskega kanalizacijskega sistema. Trenutno je njena zmogljivost 360.000 populacijskih enot (PE). 1 PE ustreza onesnaženju, ki ga povzroči 1 prebivalec na dan. Po nadgradnji bo omogočila čiščenje odpadnih vod za 555.000 PE, sistem pa bodo nadgradili tako, da bodo iz odpadne vode odstranjevali tudi dušikove in fosforjeve spojine.
Po dograditvi bodo ukinjene manjše čistilne naprave Brod, Rakova jelša, Pirniče in Vodice, katerih čiščenje zaradi preobremenjenosti oziroma premajhne zmogljivosti ne ustreza več zakonskim predpisom, pojasnjujejo na ljubljanski občini.
Vrednost projekta je dobrih 135 milijonov evrov. Evropska unija bo iz kohezijskega sklada prispevala nekaj manj kot 69 milijonov evrov, država iz proračuna 12 milijonov, 54 milijonov evrov pa bodo zagotovile občine Ljubljana, Medvode in Vodice.
Kaj je kanalizacijski kanal C0?
Za odpadno vodo prebivalcev severozahodnega dela Ljubljane je doslej skrbela čistilna naprava Brod. Ker po priključitvi dodatnih gospodinjstev na kanalizacijo ta ne bo več dovolj zmogljiva, jo bodo spremenili v zadrževalni bazen. Tega pa bodo z 12,2 kilometra dolgim povezovalnim kanalom C0 povezali z nadgrajeno čistilno napravo v Zalogu.
Ali kanal C0 poteka čez zajetje pitne vode?
Da. Vodonosnik na območju Ljubljanskega polja s pitno vodo oskrbuje prestolnico in okolico s 330 tisoč prebivalci. Podzemna voda se napaja in obnavlja iz poniklih padavin in s pronicanjem vode iz reke Save.
Mesto Ljubljana ima več črpališč, med katerimi je najpomembnejša vodarna Kleče, ki mestnemu vodovodnemu sistemu zagotavlja več kot polovico pitne vode. Vodonosnik, iz globin katerega črpajo vodo v Klečah, se napaja iz podzemnega toka reke Save, čez njega pa je načrtovan kanal C0.
Kaj o tveganju za onesnaženje pitne vode zaradi C0 pravijo strokovnjaki?
“Da bi ohranili ta naraven in kakovosten vir pitne vode neokrnjen, mora biti območje tega vodnega telesa celostno in najstrožje varovano,” pravijo v Slovenskem društvu za zaščito voda in Slovenskem komiteju Mednarodnega združenja hidrogeologov. Opozarjajo tudi na tamkajšnji hiter tok podzemne vode, kar bi v primeru onesnaženja lahko imelo velike negativne posledice, saj bi odpadna voda iz kanalizacije lahko hitro stekla v dobro prepustne plasti vodonosnika in nadalje v vodnjake javne oskrbe s pitno vodo. “Nikakor ni mogoče sprejeti argumentacije, da je tu gradnja kanalizacije dovoljena na način, da se odpadne vode na ta ranljiva območja usmerjajo od drugod in povečujejo tveganja za ta izjemno pomemben del prostora, ki bi moral ostati nedotakljiv,” še poudarjajo.
Na vodovarstvenem območju (VVO) sicer leži večji del Ljubljane, zato se je gradnji na teh območjih zelo težko izogniti, pravijo na občini. Na VVO z režimom varovanja je na nekaterih delih že zgrajena kanalizacija (Stegne, Glinškova ploščad in Saveljska cesta). Vodovarstveno območje vodarne Kleče je že zdaj obremenjeno s tveganji zaradi prometa, poselitve in kmetijske dejavnosti. Zaradi slednje bi se lahko v pitni vodi znašli ostanki fitofarmacevtskih sredstev. “Ta tveganja se seštevajo. Namesto da bi se usmerili k zniževanju tveganj, jih z izgradnjo kanala C0 še dodatno povečujemo,” opozarjajo v obeh društvih.
“Treba je povedati, da bo povezovalni cevovod v marsičem uredil in izboljšal sedanje stanje glede odvodnje odpadnih vod,” pa pravijo pri Geološkem zavodu Slovenije. “Eden najpomembnejših prispevkov bo odprava izpusta iz čistilne naprave Brod, ki danes odvaja odpadno vodo v reko Savo nad odsekom med Brodom in Črnučami, kjer se iz reke v pomembni količini napaja tudi vodonosnik Ljubljanskega polja ter vodarne Šentvid, Kleče in Hrastje.”
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) se s potekom trase že v osnovi ne strinja. Meni, da je trasa povezovalnega kanala C0 z vidika vplivov na zdravje ljudi povsem nesprejemljiva in da jo bilo treba zaradi zmanjšanja tveganja za onesnaženje vodnih virov in s tem za varno oskrbo prebivalstva s skladno in zdravstveno ustrezno pitno vodo v zadostnih količinah, umestiti izven vodovarstvenih območij.
Pri NIJZ pravijo še, da bi se v primeru izrednih razmer – netesnosti cevovoda, ki lahko nastopi zaradi napake v materialu, prezrte napake v izvedbi, dotrajanosti materiala po večletni uporabi, preloma ali pretrganja cevi zaradi potresa, večjih poplav in suš oziroma vse pogostejših možnih ekstremnih vremenskih dogodkov in podobno – povečalo tveganje, da za območje Ljubljane ne bo možno zagotavljati varne oskrbe prebivalstva s skladno in zdravstveno ustrezno pitno vodo v zadostnih količinah – povedano drugače: povečuje tveganje za zdravje ljudi.
Kdaj so kanalizacijo začeli načrtovati na tej trasi?
Idejne rešitve za kanal na tem območju so se pojavile že leta 1971, načrt za priključitev Vodic in Medvod na ljubljansko kanalizacijo pa je nastal pred 30 leti, ko sta bili naselji še del skupne občine Ljubljana Šiška. Trasa povezovalnega kanala C0 je bila začrtana leta 1991 ob sprejetih dopolnilih Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000. Kot poudarja zdajšnji župan Zoran Janković, je bil v tistem času (1991) župan MOL Jože Strgar iz vrst Krščanskih demokratov, direktor javnega podjetja Vodovod Kanalizacija pa dolgoletni svetnik NSi Anton Kranjc. “Takrat ni nihče kompliciral,” je o tem nedavno dejal Janković.
Leta 2002, ko je bila županja Vika Potočnik, je MOL sprejela strateški dokument “Prostorska zasnova MOL”, v katerem je grafično prikazan razvoj kanalizacijskega sistema, tudi trasa kanala med Brodom in Ježico. Trasa je bila potrjena s sprejemom občinskega prostorskega načrta MOL leta 2010. Pozneje je potekala priprava projektne in investicijske dokumentacije, tudi za pridobitev evropskih sredstev. Projekt je v tem času večkrat preverjala tudi Evropska komisija in, kot pravi Janković, “vsakič ugotovila, da je z njim vse v redu”.
Kolikšen del kanala C0 je že zgrajen?
Zgrajenih je okrog tri četrtine, to je 9 kilometrov povezovalnega kanala C0. Trenutno (ob protestih) poteka gradnja najbolj občutljivega, 2,1 km dolgega kanalizacijskega odseka med čistilno napravo Brod in Ježico. Prav tu namreč kanal poteka čez tok podzemne vode.
S kakšnimi dodatnimi ukrepi bo zagotovljena varnost pitne vode pod kanalom C0?
V projektu je načrtovanih več dodatnih zaščitnih ukrepov, med njimi kakovostne cevi, ki so položene v betonske kinete (nekakšne večje kanale oziorma ‘sarkofage’, v katere polagajo inštalacije). V kanalu bodo merilci višine fekalij, zgrajen bo tudi zadrževalnik, ki bo lahko kanal ob poškodbah oziroma v primeru izliva zaprl.
“Cevi so iz centrifugiranega poliestra, skupaj s spoji je to najboljša tehnologija na svetu. Garantirana življenjska doba je 150 let,” pravijo v občinskem podjetju VO-KA Snaga. “Cevi bodo na dolžini 2,1 kilometra nad tokom podzemne vode položene v armiranobetonske kinete, šest metrov pod zemljo. Največja polnitev bo v času padavin, to je do 40-odstotna, običajno pa bo zmogljivost cevi zasedena do 20-odstotno. Komunalna odpadna voda, pomešana s padavinsko, teče gravitacijsko, ne pod pritiskom,” opisujejo razloge, da naj bi bila skrb odveč.
Betonska kineta je zasnovana tako, da je mogoče z robotsko kamero pregledati celotno dolžino zunanjosti cevovoda na kritičnem odseku in preverjati, ali kje morda izteka voda.
“Gre za tehtanje med vodnim virom in tehničnim ukrepom,” glede varnostnih ukrepov pravi dr. Mihael Brenčič iz Slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrogeologov. “Lahko kupite avto, za katerega vam proizvajalec garantira, da bo deloval, pa se kljub temu pokvari. Kanalizacija je tudi naprava. Verjetnost, da se bo kaj zgodilo, je zelo majhna, ampak vendarle verjetnost obstaja,” poudarja.
Narejen je bil tudi Program zaščite podzemne vode v času gradnje povezovalnega kanala C0. Geološki zavod je preučil scenarije nevarnosti izlitja goriva iz delovnih strojev med gradnjo, puščanja voda v primeru netesnosti stikov med cevmi zaradi slabe izvedbe ali dotrajanosti z leti obratovanja in puščanja v primeru večjih poškodb, ki bi nastale ob potresu. V skladu s tem načrtom se izvaja monitoring, pravijo na občini. “Vzorčenje se izvaja na okoliških opazovalnih objektih in v vodnjakih vodarne Kleče. Monitoring izvaja zunanji izvajalec, spremljajo se parametri, ki bi lahko imeli svoj vir v izvajanju gradbenih del,” pojasnjujejo.
Ali obstaja možnost, da bi kanal speljali po drugi trasi?
Opozicija v ljubljanskem mestnem svetu je zahtevala, da občina pristopi k alternativni rešitvi izvedbe kanala C0 po Celovški cesti, ki leži na ožjem območju z manj strogim vodovarstvenim režimom.
Na občini pravijo, da so preučili tudi druge možnosti, a da “so se izkazale za tehnično in okoljsko nesprejemljive”. Ob tem poudarjajo, da bi tudi katerakoli druga trasa kanala C0 prav tako potekala po vodovarstvenih območjih. “Dejstvo je, da večji del ljubljanske občine leži na vodovarstvenem območju, cela Ljubljana pa na napajalnih območjih različnih zajetij za oskrbo s pitno vodo,” pravijo na MOL in dodajajo, da “sprememba trase ni možna, niti ni upravičena, zato o njej ne razmišljamo, saj je 74 % kanala že izvedenega”.
Med alternativami se je omenjalo predvsem dve, eno po Nemški cesti, drugo pa po Celovški cesti. “Tudi Nemška cesta leži na vodovarstvenem območju (VVO IIA) in je še bližje vodnjakom pitne vode, deloma meji celo na VVO I,” odgovarjajo na MOL.
Alternativna trasa po Celovški je bila v fazi pred projektiranjem tudi obravnavana, a je “tehnično nesprejemljiva in praktično nemogoča”. Ena od omejitev je do 30 metrov višinske razlike, pri čemer na MOL dodajajo: “in vemo, da voda ne teče navzgor”. Župan Janković je na vprašanje o alternativni trasi dejal, da “če bi želeli graditi traso po Celovški cesti, bi morali med drugim porušiti Hotel Lev.”
V čigavi lasti so zemljišča, na katerih je oziroma bo zgrajen kanal C0?
Zemljišča, kjer bo potekal kanal C0, so v lastni občine na 2,1 kilometrih kanala. Občina nima zemljišča v dolžini 160 metrov kanala ob hipodromu Stožice. “Tam je bilo vknjiženo lastništvo društva, katerega lastnikov je bilo več kot 60, od katerih je zdaj v postopku razlastitve še eden,” pravi Janković. “Čim bo to zaključeno, bomo dobili gradbeno dovoljenje tudi tam,” je prepričan.
Gradnja kanala se izvaja na zemljiščih v lasti MOL in na zemljiščih, pri katerih je MOL pridobila služnostno pravico izgradnje upravljanja in vzdrževanja povezovalnega kanala. “Mi imamo tam, kjer delamo zraven trase podpisane pogodbe, plačane odškodnine za čas, ko izvajamo dela in dolžni smo nazaj vrniti v prvotno stanje,” pravi.
MOL je z večino lastnikov zemljišč sklenila pogodbe o uporabi zemljišča za potrebe delovnega pasu in jim na podlagi podpisanih pogodb tudi izplačala ocenjeno odškodnino. V ostalih primerih je pred pristojno upravno enoto vložila zahtevke za omejitev lastninske pravice za t. i. delovni pas za potrebe ureditve gradbišča in transportnih poti, upravna enota je izdala odločbe o začasni uporabi zemljišč. S tem je izvajalcu omogočena gradnja kanala, kot se trenutno izvaja na terenu, pojasnjujejo na občini.
Lastniki zemljišč, ki protestirajo, MOL pa jih s pomočjo policije odstranjuje z gradbišča, nimajo v lasti zemljišč, na katerih bo položen kanal C0, temveč zemljišča delovnega pasu, ki ga med gradnjo uporabljajo za transport. Eden od lastnikov Aleš Mrzel, nam je dejal, da “svojo lastninsko pravico uporablja za to, da varuje čisto pitno vodo vseh prebivalcev Ljubljane.”
Janković je pred kratkim napovedal, da bo občina gradnjo kanala C0 nadaljevala s polno paro in dodal, da bodo tiste, ki projekt ovirajo, preganjali v okviru pravne države, “saj je čas, ki so ga odvzeli, prinesel podražitve materialov”. Napovedal je tudi možnost, da če se z lastniki ne bodo dogovorili, bodo gradili tako, “da bo kamion stal za bagrom in ne ob njem,” da torej teh zemljišč sploh ne bodo uporabili.
Ali je bila za projekt opravljena presoja vplivov na okolje?Presoja vplivov na okolje še ni bila opravljena. Ker občina ni zaprosila za gradbeno dovoljenje za celotni kanal, ampak je pridobivala gradbena dovoljenja po koščkih, je pristojna Agencija za okolje (ARSO) najprej, že leta 2014, ocenila, da za poseg ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.
Nato pa je po pritožbi – ko je že bila izdana večina gradbenih dovoljenj, del kanala pa že zgrajen – ARSO sklenil, da občina vendarle mora v postopek presoje vplivov na okolje. Mestna občina Ljubljana je zato sprožila upravni spor, upravno sodišče pa o zadevi še ni odločilo.
“Sklep ARSO, da je presojo vplivov na okolje treba narediti, predstavlja veljavno odločitev upravnega organa po Zakonu o varstvu okolja,” pravijo na pristojnem ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP). “Investitor je dokumentacijo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja (OVS) oddal, dopolniti jo mora z okoljevarstvenim poročilom. Vsi deležniki v tem procesu čakamo na odločitev Upravnega sodišča. V primeru, da bo sklep ARSO ostal v veljavi, se bo lahko izvedlo presojo vplivov na okolje in pripravilo okoljevarstveno soglasje za CO kanal,” pravijo na ministrstvu. Poročilo o vplivih na okolje mora v primeru postopka za CO kanal vsebovati tudi študijo, ki obravnava tveganje v primeru potresa in študijo hrupa.
Kdaj naj bi bila gradnja kanala zaključnea?
Po besedah župana bo “projekt končan letos, vključno z nadgrajeno čistilno napravo v Zalogu”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje