Znana imena, s katerimi se stranke podajajo v boj na lokalnih volitvah v Ljubljani

Pred lokalnimi volitvami smo preverili, s kakšnimi kandidatnimi listami se v boj podajajo stranke v Ljubljani in kdo so najbolj znana imena na njih.
Čez dobre tri tedne nas čakajo lokalne volitve, na katerih bodo občani in občanke po štirih letih izvolili nove (ali stare) župane in županje. Med mestnimi občinami je največ kandidatov, in to kar 15, v Ljubljani. Med drugim se bodo proti aktualnemu dolgoletnemu županu Zoranu Janoviću pomerili sookordinator Levice Luka Mesec, nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič (Svoboda) in nekdanji premier Tone Rop (Ljubljana smo vsi).
Največja koalicijska stranka SDS je za kandidata izbrala arhitekta Aleša Vrhovca, za Socialne demokrate pa se v tekmo še drugič podaja Marko Koprivc. Znova bodo kandidirali tudi Aleš Primc (Glas za otroke in družine), kandidatka NSi in Fokus Mojca Sojar ter kandidat Piratov Jasmin Feratović.
Kandidature so vložili še Gregor Novak (Prerod), Apolonija Simon (Vesna), Kajetan Bajt (Zeleni), Matjaž Tomlje (Resnica), Izidor Predan (Krščanski socialisti) ter nestrankarski kandidat s podpisi Aleksandar Repić.
Preverili smo, kdo so slovenski javnosti bolj ali manj znana imena na listah županskih kandidatov v prestolnici.
Lista Zorana Jankovića
Aktualni župan Zoran Janković je svojo kandidaturo s podpisi volilcev in kandidatno listo za mestni svet ter svete četrtnih skupnosti vložil 13. oktobra. Ob vložitvi liste je povedal, da so listo pomladili in da je razlika med najstarejšim in najmlajšim kandidatom 70 let – kandidat Sergej Golubović šteje 18, kandidat Marjan Sedmak pa 88 let.
Nosilec liste je Janković sam, na drugem mestu pa je nekdanja predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič, ki se je letos poleti upokojila. Čeprav ima Svoboda z Boštjančičem svojega kandidata na volitvah, pa je na Jankovićevi listi na 11. mestu tudi poslanec Svobode Lenart Žavbi.

Kandidirajo tudi aktualni ljubljanski podžupani Rok Žnidaršič, Dejan Crnek, Aleš Čerin in Boštjan Koritnik, med bolj znanimi imeni pa so še direktorica MGL Barbara Hieng Samobor, direktorica RK Krim Deja Doler Ivanović in glasbenik Robert Pešut, vsem poznan kot Magnifico.
Na listi sta še košarkarski trener in nekdanji košarkar Jure Zdovc in košarkarski reprezentant Edo Murić. Slednji je ob kandidiranju na listi potegnil vzporednice med Luko Dončićem in Jankovićem, češ da sta oba “prvi violini”.
Listo na 45. mestu zaključuje predsednik upravnega odbora BTC Jože Mermal.

Levica
Tudi sookordinator Levice je kandidaturo za župana in kandidatno listo za mestni svet vložil 13. oktobra. Na listi je 45 kandidatk in kandidatov, za četrtne skupnosti pa imajo še 96 kandidatov.
Nosilec liste je Mesec, na drugem mestu pa je ustanovitelja združenja Srebrna nit in nekdanja svetovalka predsednice Nataše Pirc Musar Biserka Marolt Meden. Na tretjem mestu je dolgoletni predstavnik za odnose z javnostmi v stranki Levica Nikola Janović Kolenc, na šestem mestu pa študentka in aktivistka Sara Štiglic.

Prepoznavna imena na listi so še filozofinja Svetlana Slapšak, glasbenik Miha Guštin - Gušti in pisatelj Miha Mazzini, pa tudi sociologinja in profesorica s fakultete za družbene vede Aleksandra Kanjuo Mrčela.
Listo zaokrožujeta nekdanja ministrica za kulturo in druga sokoordinatorica Levice Asta Vrečko in svetovno znan filozof Slavoj Žižek. Sicer lahko na spletni strani Jankovićeve liste še vedno najdemo izjavo Žižka, ki je pred štirimi leti dejal, da "pod županovanjem Jankovića Ljubljana ni več zaspana in da je mesto živahnih sprememb". Ni jasno, kdaj in za koga naj bi Žižek to izjavil.

SDS
Slovenska demokratska stranka je za lokalne volitve v prestolnici na Nazorjevi ulici odprla volilni štab. Ob tem je predsednik stranke in premier Janez Janša dejal, da bo to "prostor za vse Ljubljančanke in Ljubljančane, še posebej za tiste, ki so bili doslej pozabljeni".

Njihov kandidat za župana Aleš Vrhovec je nosilec liste, na drugem mestu pa je Maruša Babnik, učiteljica razrednega pouka, ki je v državnem zboru kot nadomestna poslanka premierja Janše. Sledi predsednik MO SDS Ljubljana Jan Potočnik, na četrtem mestu pa je Matjaž Janša.
Zadnja tri mesta liste s 45 kandidati zasedajo nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti, državna sekretarka z ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar in nekdanji minister za notranje zadeve ter poslanec SDS Aleš Hojs.

Pirati
Dan po Mescu in Jankoviću je svojo kandidaturo in kandidatno listo za mestni svet vložil tudi predsednik Piratov Jasmin Feratović.
Listo sestavlja 17 oseb, predvsem članov stranke, večinoma pa gre po besedah Feratovića za "mlade ljudi, ki želijo spremeniti mesto".
Druga na kandidatni listi je filozofinja Tinkara Parkelj Tihelj, tretji pa predsednik strankinega podmladka Matic Leon Božič. Listo zaključuje Jos Zalokar, slovenski televizijski voditelj in igralec, znan predvsem po mladinski izobraževalni oddaji Periskop.

Ljubljana smo vsi
Kot kandidat nedavno ustanovljene stranke Ljubljana smo vsi se v boj za županski stolček v prestolnici torej podaja tudi nekdanji premier Tone Rop. Kandidaturo in listo za mestni svet je vložil 15. oktobra, kandidatov z liste pa še niso javno predstavili.
Nosilno ime liste za mestni svet bo sopredsednica stranke in nekdanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, za katero se je sprva ugibalo, da bo kandidatka za županjo.

Na listi sta tudi nekdanja poslanka Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov Mojca Šetinc Pašek in kmalu nekdanji zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Prav tako je med kandidati še en nekdanji predsednik DZ Pavel Gantar in generalni sekretar stranke Ljubljana smo vsi Jani Möderndorfer.
Na listi je mikrobiologinja Metka Paragi, ki je bila v času tretje Janševe vlade odpuščena z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, po tem, ko je opozorila na to, da hitri testi podjetja Majbert Pharm niso ustrezni za množično testiranje na koronavirus. Višje sodišče je sicer presodilo, da je bila Paragi odpuščena zakonito.
V stranki Ropa in Klakočar Zupančič stavijo še na arhitekta Aleša Prijona, Majdo Hostnik, nekdanjo Lobnikovo predstavnico za odnose z javnostmi, ki je bila nekoč novinarka, in na filmskega producenta ter scenarista Janija Severa.

Svoboda
Kandidat Svobode za župana je nekdanji finančni minister Boštjančič, na listi pa je 45 kandidatk in kandidatov. Nanjo so uvrstili le enega aktualnega mestnega svetnika, in sicer Kostjo Židana.
Ob Boštjančiču kot nosilcu liste kandidirajo še trije aktualni poslanci Svobode, in sicer Andrej Klemenc, Lucija Tacer Perlin in Martin Premk. Druga na listi je kineziologinja Tia Šubic, četrta pa naravovarstvenica Nevenka Lukić Rojšek.

Kot že omenjeno, Žavbi kandidira na Jankovićevi listi, prav tako pa se je za to odločil še en poslanec Svobode Duško Vujanović. Kot je ob vložitvi kandidature dejal Boštjančič, so se "o tem pogovorili in nimajo nobenih zamer".
Socialni demokrati
Nosilec liste je tudi v primeru Socialnih demokratov njihov kandidat za župana Marko Koprivc.
Na 8. mestu najdemo Lucijo Karnelutti, nekdanjo slovensko mladinsko delegatko pri OZN, ki je za SD kandidirala tudi leta 2024 na evropskih volitvah. Na 25. mestu kandidira Črtomir Kanoni, dolgoletni radijski in televizijski novinar, na 39. mestu pa Dejan Prešiček, nekdanji minister za kulturo v času Šarčeve vlade.

Na predzadnjem mestu liste je še ena nekdanja ministrica, in sicer Andreja Kokalj, ki je po odstopu na ministrstvu za pravosodje nadomestila Andrejo Katič. Mesto pred njo pa zaseda Sonja Lokar, nekdanja političarka in predsednica Ženskega lobija Slovenije.
Kako potekajo volitve v občinski svet
Vsaka štiri leta v 212 slovenskih občinah poleg županov ali županj izvolimo tudi člane občinskega sveta.
Občinski svet lahko šteje od sedem do 45 članov – odvisno od velikosti občine. V Ljubljani, ki je največja občina, je mestnih svetnikov in svetnic 45.
Kadar je članov občinskega sveta 12 ali več, volitve v mestni svet potekajo po proporcionalnem sistemu. Mandati se listi podelijo glede na prejeto število glasov, znotraj liste pa kandidati napredujejo glede na privzeti vrstni red ali s preferenčnim glasom.
A da kandidat z zadnjega mesta oziroma dna liste "preskoči" vrstni red, morata biti izpolnjena dva pogoja:
- vsaj četrtina vseh volilcev, ki so glasovali za to listo, mora oddati tudi preferenčni glas
- posamezni kandidat mora dobiti več kot 10 odstotkov vseh glasov, ki jih je dobila njegova lista
Če sta oba pogoja izpolnjena, se vrstni red spremeni in mandat dobi kandidat z največ preferenčnimi glasovi.
Stranke se za to, da močne kandidate postavijo na rep liste, odločajo iz različnih razlogov. Znane osebnosti lahko s svojo prisotnostjo močno povečajo prepoznavnost liste. Z uvrstitvijo na zadnje mesto lahko sporočijo, da listo podpirajo, obenem pa ne zasedejo višjih mest, namenjenih drugim kandidatom. V nekaterih primerih pa lahko prepoznaven kandidat računa na osebno podporo volilcev in na možnost izvolitve s preferenčnimi glasovi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje