Menu Item
Znani so predlogi sprememb osrednje delovnopravne zakonodaje, ki so jih pripravili na ministrstvu za delo. Novosti bi za nekatere med drugim pomenile dodatne dni dopusta, skrajšan delovnik in pravico do predloga za izboljšano pogodbo o zaposlitvi. A spremembe, ki jih predlaga ministrstvo Luka Mesca, še zdaleč niso dorečene – na vrsti je medresorsko usklajevanje, kjer se že zatika, še vedno pa so možna tudi pogajanja z delodajalci.
Ministrstvo za delo je po večmesečnih pogajanjih, ki so se zaključila s protestnim izstopom delodajalske strani iz Ekonomsko-socialnega sveta, predstavilo predloge sprememb zakona o delovnih razmerjih. Tega so na ministrstvu, ki ga vodi Luka Mesec, sprva odprli zaradi prenosa evropske direktive, nato pa v novelo vključili še del koalicijskih zavez, popravke, h katerim poziva inšpektorat za delo, ter nekaj svojih predlogov.
Novela je zdaj v medresorskem usklajevanju, na vladni mizi pa bi po besedah državnega sekretarja Dana Juvana lahko bila septembra.
“Ne gre za reformni zakon, ampak gre za zakon, ki zasleduje tri cilje: prvi je prenos dveh evropskih direktiv, ki izboljšujeta položaj delavk in delavcev v Sloveniji, drugi je uresničevanje nekaterih koalicijskih zavez iz kolektivne pogodbe in tretji so nekateri drugi ukrepi za izboljšanje položaja delavskega razreda,” napovedane spremembe opiše Juvan.
Prihaja dopust za tiste, ki skrbijo za ostarele starše
Sloveniji se pri sprejemu novele že mudi, saj nam grozi opozorilo Evropske komisije zaradi zamude pri implementaciji dveh evropskih direktiv. Slednji uvajata bolj prožno delo od doma, pet dodatnih dni dopusta za delavce, ki skrbijo za ostarele starše, in možnost zaposlenih, da od delodajalca zahtevajo izboljšano pogodbo o zaposlitvi.
Delavec bo tako po poteku šestih mesecev delovnega razmerja lahko predlagal spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe. Primer tega je, da delavec namesto pogodbe za določen čas predlaga pogodbo za nedoločen čas, pri čemer mora delodajalec svojo odločitev pisno utemeljiti najkasneje v tridesetih dneh.
Evropski direktivi uvajata še obvezno informiranje o plačilu pri tistih delavcih, ki so napoteni na delo v tujino, pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva ter pravico do drugih fleksibilnih oblik dela za starše in oskrbovalce.
Pri navedenih spremembah, ki jih uvajamo pod taktirko Bruslja, ostaja odprtih več vprašanj; eno takšnih je, kako preprečiti neupravičeno koriščenje dodatnih dni dopusta za tiste, ki imajo ostarele starše. Na ministrstvu za delo stavijo na zaupanje, poudarjajo pa tudi, da lahko delodajalci zahtevajo nekatera potrdila. Ureditev je zdaj zastavljena široko, a se lahko kasneje še zoža.
Dodatne dni plačanega dopusta in posebno pravno varstvu predlagajo tudi za žrtve nasilja v družini, kar sicer ni del evropskih direktiv, temveč predlog ministrstva. Žrtve bi bile po napovedi ministrstva za delo v obdobju, ko “urejajo zadeve, povezane z nasiljem v družini”, varovane pred odpovedjo, na voljo pa bi imele tudi deset dni plačanega dopusta. Kot razlog za takšen predlog na ministrstvu navajajo trinajst femicidov, ki smo jih samo lani zabeležili v Sloveniji, in so med drugim “posledica vračanja žrtve v nasilna razmerja v kontekstu ekonomske podrejenosti”.
30-urni delovnik bi postal zakonsko urejen
Med spremembami, ki prav tako niso del evropskih direktiv, je še prostovoljno krajšanje delovnega časa. Novost je v javnosti letos že vzbudila veliko zanimanja, ministrstvo pa zdaj predlaga, da delodajalci, če tako želijo, organizirajo delo v obsegu tridesetih ur na teden, “kar šteje za polni delovni čas, to pa za delavca pomeni, da so plačani polni prispevki, delovna doba, plača, dopust, regres in tako naprej”.
Meščevo ministrstvo bi na novo uvedlo tudi pravico do 48-urnega počitka enkrat mesečno, s čimer naj bi imeli zaposleni na voljo dva zaporedna dni počitka vsaj enkrat na mesec. “Pri tem ne povečujemo količine zakonsko določenih počitkov, ampak določamo zgolj način njegove izrabe,” še pojasnjujejo.
Kot napovedano, pa se je ministrstvo v noveli lotilo še omejevanja področja prekarnosti. Primer tega je izenačitev zastaralnih rokov za denarne terjatve – po novem bi namreč delavec v prikritem delovnem razmerju lahko zahteval terjatve iz delovnega razmerja za pet let nazaj, kar zdaj velja za osebe v delovnih razmerjih.
Ministrstvo obenem uvaja dva ukrepa na področju agencijskega dela – predlagajo dodatno omejitev števila delavcev, ki lahko pri podjetju delajo preko agencij, ter zvišanje nadomestila plače agencijskih delavcev.
Pri prvem se delež agencijskih delavcev pri uporabniku znižuje s 25 na 15 odstotkov, medtem ko pri manjših delodajalcih sploh prvič uvajajo 25-odstotno omejitev. Na ta način želi ministrstvo pri agencijah spodbuditi zaposlovanje napotenih delavcev za nedoločen čas. Pri drugem ukrepu pa se nadomestila plače agencijskih delavcev v primeru predčasnega prenehanja dela v podjetju zvišujejo s 70 odstotkov minimalne plače na 80 odstotkov povprečne plače delavca.
Pravica do odklopa
Med predlogi novele zakona o delovnih razmerjih je tudi tako imenovana pravica do odklopa. Ta bi delavcu dala možnost, da ga delodajalec ne more poklicati ali drugače motiti v popoldanskem času oziroma v času tedenskega počitka, med koncem tedna ali dopustom.
Podrobnosti, kako bi delavci lahko takšno pravico dejansko udejanjili v praksi, na ministrstvu ne dajejo. Zavedajo se namreč, da so med različnimi panogami prisotne velike razlike, zato tudi nimajo enotne rešitve. Za zdaj bi zakon delodajalcu dodal le obveznost, da sprejme ustrezne ukrepe z namenom konkretizacije pravice do odklopa, pri tem pa bi lahko sodeloval tudi sindikat.
Slovenska delovnopravna zakonodaja naj bi po novem povečala še varnost delavskih predstavnikov, ki bi bili zaščiteni pred povračilnimi ukrepi delodajalcev. “Če se sindikati, sindikalni zaupniki ali sindikalni vodje na ravni podjetij postavijo na stran delavcev, opozarjajo na nepravilnosti v podjetju ali pa zahtevajo boljše delovne pogoje, jih delodajalci samo zaradi tega ne smejo odpustiti, kar se je v preteklosti v mnogih primerih tudi dogajalo,” je prepričan Dan Juvan, ki predlaga zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi do odločitve delovnega sodišča na prvi stopnji.
Novelo čaka še naporno usklajevanje
Ob vsem zapisanem pa je vredno dodati, da gre pri tem za predloge ministrstva za delo. Novela je zdaj v medresorskem usklajevanju, kjer pa že prihaja do razhajanj.
Delo je prejšnji teden pisalo, da imajo resorji Levice in Gibanja Svobode drugačne poglede. To je opazno na relaciji ministrstva za delo in ministrstva za javno upravo, ki ga vodi Sanja Ajanović Hovnik, kjer se zapleta pri predlogu za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi javnih uslužbencev ob izpolnitvi polnih pogojev za upokojitev.
Do predlogov ministrstva za delo so kritični tudi na finančnem ministrstvu. Administracija Klemna Boštjančiča namreč opozarja na nedodelanost oziroma neustreznost predlaganih elementov v noveli zakona o delovnih razmerjih, prav tako pa želijo, da so v slednjo vključene izboljšave ureditve dela od doma, omejitve najdaljšega trajanja plačanega dopusta in ukrepi, ki bi preprečili izigravanje sistema zavarovanja za brezposelnost pred upokojitvijo.
Na ministrstvu za delo ob tem pojasnjujejo, da so posvetovanja z drugimi ministrstvi že izvedli, njihove predloge pa bodo poskušali upoštevati.
Spremembe končne verzije novele lahko ne nazadnje prinesejo še pogajanja z delodajalsko stranjo. Spomnimo, delodajalci so izstopili od pogajanj na Ekonomsko-socialnem svetu, vendar pa na ministrstvu za delo pravijo, da so se še vedno pripravljeni pogovarjati. Pogovori po medresorski uskladitvi so po besedah Juvana bili predvideni že pred izstopom delodajalcev iz socialnega dialoga.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje