Tehnološko podjetje Visionect je na začetku leta začelo z eksperimentom, v katerem so programerji namesto pet delali le štiri dni na teden. Sklenili so, da bodo to prakso ohranili do nadaljnjega.
“Ta eksperiment je še vedno v teku. Odločili smo se, da ga ne bomo zaključili in videli, kako je na dolgi rok. Odločili smo se tudi, da ga bomo razširili na celo podjetje,” je na okrogli mizi o štiridnevnem delovniku dejal Luka Birsa, soustanovitelj in tehnični direktor ljubljanskega Visionecta, ki takšen model preizkuša od začetka tega leta.
Tehnološko podjetje zaposluje okoli petdeset ljudi, v štiridnevni delovnik pa je bilo do danes vključenih dvanajst programerjev. Po navedbah podjetja se je produktivnost med slednjimi zvišala za trideset odstotkov, hkrati se je za polovico povečalo tudi zadovoljstvo z ravnotežjem med poklicnim in zasebnim življenjem.
Začetno skepso so odpihnili dobri rezultati
Na vprašanje, kako merijo uspešnost štiridnevnega delovnika, Birsa odgovarja, da na eni strani preko anket, na drugi s konkretnimi merljivimi podatki. Zaposlenim namreč delo dodeljujejo skozi naloge, za tem pa merijo, koliko jih opravijo na teden. V podjetju ne skrivajo, da je bila pri spremljanju rezultatov meritev prisotna precejšnja mera skepse, da bodo po uvedbi štiridnevnega delovnika stvari šle na slabše, a izkazalo se je ravno obratno: “Pri določenih zaposlenih vidimo, da je bilo zelo podobno kot prej, pri drugih pa je v manj časa vidno povečanje proizvodnje (sogovornik je to opisal kot večji output, op. a.).”
Zaradi dobrih rezultatov v Visionect napovedujejo razširitev novega delovnika na celotno podjetje. Vključeni bodo vsi oddelki, tudi proizvodnja in podpora, čeprav konkretnih rešitev za to še nimajo.
“Mi smo se spravili v nekakšen eksperiment na temo štiridnevnega delovnika in to je povsem poravnano z našo kulturo, poslovnimi cilji. Če pa na koncu pridemo do spremembe tega, kako delamo in je dobra za vse – za podjetje in zaposlene, pa še toliko bolje,” je še dodal Luka Birsa.
Med glavnimi pogoji za prehod na štiridnevni delovnik je zaupanje
Štiridnevni delovnik pa so že pred letom in pol uvedli v podjetju Thriverse, kjer se ukvarjajo z implementacijo visokozmogljivih ekip, pri čemer partner v podjetju Borut Jeglič spomni, da se delo vedno raztegne na toliko časa, kolikor ga imamo na voljo: “To vemo iz časa fakultete, ko smo se zadnji dan učili in delali seminarske naloge. Če si imel za to en teden, si toliko časa delal, če si imel pet ur ponoči, pa si naredil v petih urah.”
V luči zapisanega Jeglič verjame, da pri kreativnosti in kakovosti storitev opravljene ure dela niso indikator uspeha, kar je tudi eden od razlogov, da so se odločili za prehod na štiridnevni delovnik. V Thriverse hkrati stavijo še na zaupanje, da bo v štirih dneh opravljena enaka količina dela, kot je pričakovana, prav tako pa poudarjajo vzajemno zaupanje med zaposlenimi in vodilnimi v podjetju. To v praksi pomeni, da se ne žrtvujejo le zaposleni, temveč tudi delodajalci.
“Čas je, da gremo res naprej”
Tako Jeglič kot Birsa sta se strinjala, da je spremembe lažje doseči v manjših podjetjih, vseeno pa je štiridnevni delovnik smiseln tudi v korporacijah, poudarja Jasmina Alić, realizatorka in ambasadorka štiridnevnega delovnika v korporaciji. Kot izpostavlja, podjetja s tem dobijo konkurenčno prednost, obenem pa takšen model dela izboljša tudi zdravje zaposlenih, ki doprinesejo več kot tisti, ki izgorijo.
“2,1 milijona bolniških odsotnosti na leto – od tega je 70 do 80 odstotkov povezanega z delom, je zadosten razlog, da moramo v tej smeri nekaj narediti. Prav tako pa se tudi koncept pametnega opravljanja dela (work smart) kulturološko več ne sklada z našim razvojem. Korona je bil odločen kazalnik tega, da se moramo čez noč prilagoditi in iti naprej. Čas je, da gremo res naprej,” je prepričana.
Kljub temu pa Alić opozarja, da štiridnevni delavnik ni vsestranski model, ki bi ob vpeljavi deloval v nedogled, hkrati pa ni enotnega modela za vsako podjetje. Kot pojasnjuje, takšen način dela denimo ni zaživel na Švedskem, kjer niso upoštevali, da bodo zaposleni bolj produktivni ter da bo podjetje uspešnejše pri večanju dobička. “Primanjkovale so dodatne investicije: dodatno zaposlovanje, širjenje, pridobivanje novih projektov. Z obstoječim številom zaposlenih narediti več, to je samo v začetni fazi, ne na dolgi rok,” dodaja.
Tudi zaradi tega v ljubljanskem podjetju Visionecta izpostavljajo, da gre pri njih za eksperiment, ki ga bo morda treba prilagoditi, obenem pa ni jasno, kako dolgo bodo njihovi zaposleni hodili v službo štiri dni na teden namesto petih.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!