Medtem, ko je pozornost usmerjena v reforme, predvsem v zdravstveno, od tega tedna pa tudi v še en poskus ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, se daleč od oči javnosti in skorajda v popolni tajnosti že nekaj časa odvijajo pogajanja o še enem zelo pomembnem zakonu. O zakonu o delovnih razmerjih. Za pogajalsko mizo sedijo vlada, sindikati in delodajalci, ki so sicer zavezani molčečnosti, a kot nam je uspelo izvedeti, sta tudi dva predloga, ki sta v javnosti že odmevala, še na mizi. Predlog ministra Luke Mesca o uvedbi obvezne božičnice in o skrajšanem 30-urnem delovnem tednu. Toda ...
Vlada se je pred nekaj meseci lotila pogajanj s sindikati in delodajalskimi organizacijami o spremembah zakona o delovnih razmerjih. Po predlogu ministrstva za delo, ki ga vodi koordinator Levice Luka Mesec, bi se spremenilo okoli 50 členov, a se socialnim partnerjem do tega trenutka o kar nekaj predlaganih rešitvah še ni uspelo poenotiti. To velja tudi za dve ideji, ki sta v javnosti najbolj odmevali: o obvezni božičnici in o 30-urnem delovnem tednu.
Mesec je zakon o delovnih razmerjih odprl, ker mora Slovenija v kratkem implementirati dve evropski direktivi. Zaradi njiju mora bolj prožno urediti delo od doma, uvesti pet dodatnih dni dopusta za delavce, ki skrbijo za ostarele starše, ter dati zaposlenim za določen čas možnost, da od delodajalca zahtevajo varnejšo zaposlitev.
A je ministrstvo predlagalo tudi druge spremembe. Poleg obvezne božičnice in možnosti, da bi že 30-urni delovni teden štel kot zaposlitev za polni delovni čas, so to tudi dodatne omejitve za najemanje agencijskih delavcev in povečanje plače teh delavcev, povečanje zaščite sindikalnih zaupnikov in dodatek za sobotno delo.
Ker pogajanja še trajajo, jih pogajalci še ne komentirajo. Poudarjajo, da se še pogovarjajo, a razbrati je, da konsenza pri vseh predlaganih rešitvah ne bo.
“Vsekakor so na tapeti nekatere rešitve, s katerimi se delodajalske organizacije ne strinjamo,” pravi direktor združenja delodajalcev Marjan Trobiš. Poudaril je še, da jim je ministrstvo za delo zagotovilo, da bo na koncu predlagalo samo spremembe, o katerih se bodo poenotili. “Smo pa še v fazi usklajevanja,” je dodal.
“Delodajalci želijo, da se spremeni samo tisto, kar je nujno zaradi implementacije direktiv, torej, da se spremni čim manj,” pravi predsednik konfederacije sindikatov 90 Peter Majcen. “Okvirno in načelno lahko potrdim, da se bomo strinjali s spremembami, ki so nujne zaradi direktiv,” pa dodaja predsednik obrtno podjetniške zbornice Blaž Cvar.
“Obvezna božičnica bi bila že 15. plača”
Delodajalci so že v prvih odzivih na idejo ministra Luke Mesca o obvezni božičnici sporočili, da bi morala ostati prostovoljna. Pozneje je predsednik vlade Robert Golob povedal, da bo obvezna božičnica mogoča, ko bo slovensko gospodarstvo prestrukturirano in bo ustvarjalo visoko dodano vrednost.
Res je, da nekatere države poznajo obvezno božičnico, priznava Cvar, a opozarja, da imajo delavci v Sloveniji tudi nekatere druge pravice, ki jih v teh državah nimajo. Izpostavlja predvsem plačan 30-minutni odmor za malico. “Če je obvezni regres trinajsta plača, potem plačani odmor v celem letu prinese štirinajsto plačo. Obvezna božičnica bi bila torej že petnajsta plača,” pojasnjuje in dodaja: “Ne moremo postavljati novih obveznosti, če ne pogledamo vseh veljavnih obveznosti in pravic, in če ne vemo, ali bi blagajne podjetij te nove obveznosti sploh lahko prenesle.”
Sindikati so idejo o obvezni božičnici podprli, vendar je v aktualnih pogajanjih očitno ne izpostavljajo kot prioriteto. “Točki, prek katerih sindikati ne moremo, sta zaščita sindikalnih zaupnikov in ureditev agencijskega dela,” pojasnjuje Majcen in jasno pove, da se o izvzemu odmora za malico iz delovnega časa sindikati niso pripravljeni niti pogovarjati.
Kako pa kaže 30-urnemu delovnemu tednu?
Cvar je zadržan tudi do predloga, da bi že 30-urni delovni teden štel kot zaposlitev za polni delovni čas. “Zagotovo so nekatere dejavnosti v Sloveniji, ki si to lahko privoščijo, nekatere pa si jih zagotovo ne morejo, saj je prisotnost delavca na delovnem mestu potrebna,” pravi.
Po njegovem bi bilo treba pred takšno spremembo treba narediti temeljito analizo, ali sta slovenska družba in gospodarstvo na to sploh pripravljena. “Če še nismo, bodo dejavnosti, ki si 30-urnega tedna ne morejo privoščiti, postale nekonkurenčne pri iskanju delavcev. Tisti, ki bodo delali tam, bodo pogledovali proti javnemu sektorju in visoko tehnološkim podjetjem ter si želeli oditi.”
Ker se socialni partnerji marsikje še zelo razhajajo, se postavlja vprašanje, ali bi lahko spremembe zakona o delovnih razmerjih razdelili na dva dela. Torej, da bi vlada v parlamentarno proceduro najprej vložila samo tiste rešitve, ki so nujne zaradi implementacije evropskih direktiv, o ostalih pa bi pogajanja nadaljevali kasneje.
Trobiš in Majcen sta potrdila, da ta možnost v teoriji obstaja, sploh ker Sloveniji že grozi opomin Evropske komisije zaradi iztekajočega se roka. “Vendar se o tem še ne pogovarjamo,” dodaja Majcen.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje