Znano, katere kriterije morate izpolniti za izplačilo delovne uspešnosti

Vladni in sindikalni pogajalci v javnem sektorju so po mesecih pogajanj uspeli doreči podrobnejše kriterije za določitev delovne uspešnosti po posameznih stebrih. Dogovor je bil potreben zaradi novega določanja delovne uspešnosti od začetka tega leta, in sicer sta poslej združena povečan obseg dela in redna delovna uspešnost v redno delovno uspešnost oziroma nagrajevanje, pri čemer lahko posameznik dobi zanjo največ 30 odstotkov osnovne plače. V primeru, da sodeluje v posebnih projektih, lahko skupno dobi največ 50 odstotkov osnovne plače. Koliko mu bo dodeljeno, je, tako kot doslej, odvisno od presoje njegovega nadrejenega, ki je tisti, ki še vedno presoja delo podrejenega.

Pri oblikovanju podrobnejših kriterijev je vztrajala vlada še pred začetkom pogajanj o plačni reformi, katere predstavniki so nenehno ponavljali, da so si poklici v javnem sektorju tako raznoliki, da je treba določiti kriterije po dejavnostih. To bil tudi eden od razlogov za oblikovanje štirih stebrov, v okviru katerih so tekla pogajanja tako o delovnih mestih posameznih dejavnosti kot že omenjenih kriterijih za določitev delovne uspešnosti.

Podrobnejši kriteriji, ki to niso

Vpogled v anekse, ki smo jih pridobili in ki jih bodo posamezni sindikati podpisovali danes in jutri - vlada jih je potrdila minuli petek - kažejo, da so splošni kriteriji, kot so kakovost, natančnost, samostojnost, obseg dela in učinkovitost dela, zgolj nekoliko podrobneje razčlenjeni in z manjšimi prilagoditvami zapisani v aneksih vseh dejavnosti.

Tako je, denimo, določeno, da uslužbenec kriterij kakovosti doseže, če "presega pričakovano strokovnost, prevzema in strokovno opravi zahtevno in odgovorno delo, podaja predloge za dvig kakovosti izvedbe dela in spodbuja izboljšave delovnih procesov, predlaga inovativne metode dela, izkazuje poglobljeno strokovno znanje in ga stalno nadgrajuje ter s svojim delom pozitivno vpliva na sodelavce".

Kriterij povečanega obsega dela doseže, če izpolni vsaj enega od podrobnejših kriterijev, med katerimi je opravljen povečan obseg dela poleg rednih delovnih nalog z ohranjanjem pričakovanih standardov stroke, usklajevanje svojega rednega dela z dodatnimi obveznostmi, kot so mentorstvo, projekti, komisije. Pa tudi, če prevzema zahtevnejše ali posebne naloge, ki presegajo običajen okvir delovnega mesta; ter v času večjih dodatnih obremenitev izvaja svoje delo nemoteno.

Za to, da bo javni uslužbenec mesečno, vsake tri mesece ali vsakega pol leta dobil omenjeno finančno nagrado, zadostuje, da njegov nadrejeni ugotovi doseganje nadpovprečnih rezultatov pri katerem koli podrobnejšem kriteriju.

Objava prejemnikov delovne uspešnosti vsaj dva tedna

Iz aneksov za vzgojo in izobraževanje, kulturo in znanost tudi izhaja, da morajo biti imena tistih, ki jim je bila dodeljena delovna uspešnost, objavljeni najmanj dva tedna na oglasnem mestu ali v elektronski obliki v sistemu ustanove delodajalca.

"Ti podatki so bili objavljeni že doslej, a kaj, ko je naš ravnatelj seznam običajno obesil kje, kjer je bil najmanj viden, za pol ure, tako da je določeno časovno obdobje objave vsekakor dobrodošlo," je omenjeno določilo za N1 komentirala ena od učiteljic, ki je dodala, da so ti podrobni kriteriji "kar nekaj" in da bo tako še naprej ravnatelj nagrajeval tiste, ki bodo "stregli njegovih željam in zahtevam".

"Zanašamo se na to, da bo delodajalec ravnal razumno pri določanju upravičenosti do delovne uspešnosti, zato nismo predpisali vsake vejice," je za N1 pojasnil razčlenitev kriterijev Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). Dodal je, da so zakonske kriterije predvsem nadgradili pri nadomeščanju. Določeno je, da omenjeni kriterij javni uslužbenec doseže, če poleg rednih delovnih nalog opravlja večji obseg dela oziroma dodatno delo zaradi odsotnega javnega uslužbenca, pri čemer njegove naloge prevzame deloma ali v celoti, ali opravlja večji obseg dela oziroma dodatne naloge zaradi nezasedenosti delovnih mest.

Tudi Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, pravi, da zaradi velikega števila delovnih mest in delodajalcev drugega načina kot podrobnejše razdelave splošnih kriterijev niso našli.

Najprej za tiste, ki delajo dodatno, šele potem za odlične delavce

Ob tem ostajata odprti dve pomembni vprašanji, vezani na izplačilo delovne uspešnosti. Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju določa, da se zbrana sredstva za delovno uspešnost najprej porazdeli med tiste, ki opravljajo dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnih kolegov oziroma nezasedenih delovnih mest, in šele nato tudi tistim, katerih delo je daleč nad pričakovanji kakovosti.

Sindikate je zmotil del delovnega e-pripomočka, objavljenega na spletni strani ministrstva za javno upravo, ki naj bi delodajalcem pomagal pri izračunavanju delovne uspešnosti. V pismu so opozorili, da pripomoček omogoča različne načine upoštevanja kriterijev za delovno uspešnost, in pozvali k umiku spornih delov, kljub temu da njegova uporaba ni obvezna. Dodatno je Štrukelj pojasnil, da so vse sindikalne zaupnike pozvali, naj predstojnike opozorijo, da z uporabo omenjenega dela pripomočka tvegajo tožbe.

Vlada in sindikati tudi niso našli skupnega jezika o tem, kateri stroški vse se bodo odštevali od mase za izplačilo delovne uspešnosti. Zakon določa, da vrečo delovne uspešnosti polnijo trije odstotki sredstev za osnovne plače, prihranki, ki nastanejo zaradi odsotnosti uslužbencev zaradi bolniške, porodniške ali zaradi krajšega delovnega časa posameznika ter nezapolnjenih delovnih mest. Vlada pri tem želi, da bi se denar iz omenjene vreče črpal ne le za delovno uspešnost oziroma variabilno nagrajevanje, temveč tudi za plačilo študentskega dela in podjemne pogodbe, s čimer se sindikati ne strinjajo, saj to pomeni manj možnosti nagrajevanja.

Ilešič Čujovič pravi, da bodo v zdravstvu in socialnem varstvu za začetek spremljali, kako bodo delodajalci porabljali omenjena sredstva in v primeru nepravilnosti na to opozorili, medtem ko je, po besedah Štruklja, v stebru izobraževanja, znanosti in kulture dogovor, da bodo določili skupne kriterije v izogib različni praksi.

Bibliotekar, poklicno zavarovanje in proračunsko plačevanje specializacij

V stebru izobraževanja, znanosti in kulture so sindikalni pogajalci dosegli še boljše vrednotenje delovnega mesta bibliotekar v visokošolski dejavnosti VII/2 in knjižničar v visokošolski dejavnosti V, saj sta bili omenjeni delovni mesti, kot pravi Štrukelj, ob prevedbi na novo plačno lestvico, neustrezno uvrščeni.

V zdravstveni negi so zaradi novih specializacij na plačno lestvico uvrstili nova delovna mesta diplomiranih medicinskih sester, in sicer specializant in specialist urgentnih stanj, specializant in specialist duševno zdravje, ...

Prav tako so zaradi realizacije predpisov na področju psihoterapevtske dejavnosti uvrstili delovni mesti psihoterapevt kandidat (VII/2) in psihoterapevt (VII/2). Delovno mesto psihologa za delo z osebami s psihično motnjo bo lahko zasedla oseba z več kot dvema letoma izkušenj in dela z osebami s psihično motnjo na katerikoli ravni zdravstvene dejavnosti.

V zdravstvu in socialni varnosti so ob aneksu sklenili še dogovor o jesenskem nadaljevanju preučevanja možnosti določitve sistema nazivov v zdravstvu in obvezni socialni varnosti. Pogajali naj bi se tudi o ustreznosti opredelitve posebnih pogojev dela in možnosti njihove razširitve še na druga delovna mesta. O tem se bodo poskušali uskladiti do junija prihodnje leto. Preučili bodo tudi ukrepe za izboljšanje kadrovskih razmer v zdravstvu in socialnem varstvu, medtem ko se je vlada zavezala, da bo najkasneje do marca prihodnje leto za tiste, ki v zdravstvu in socialnem varstvu opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in jih po določeni starosti ni več moč uspešno opravljati, vključila v poklicno zavarovanje. Do konca leta naj bi uredili tudi proračunsko financiranje specializacij za medicinske sestre, babice in zdravstvene delavce.