Menu Item
Po razkritju množičnega pregledovanja bančnih računov se postavlja vprašanje, ali je Damjan Žugelj, ki je v tistem času vodil urad za preprečevanje pranja denarja, izpolnjeval pogoje za dostop do "strogo tajnih" podatkov, piše spletni portal Necenzurirano.
Kot smo poročali, je urad za preprečevanje pranja denarja v času tretje Janševe vlade, ko je urad vodil Damjan Žugelj, v eni sami preiskavi na podlagi kratke anonimke prečesal skoraj 200 bančnih računov več kot sto ljudi in podjetij v Sloveniji. Glavna tarča preiskave je bil solastnik skupine United, del katere je tudi N1, Dragan Šolak, pa tudi račun Branka Čakarmiša iz Pro Plusa, ki ima v lasti Pop TV in Kanal A. Na razkritje so se mnogi odzvali z odločno obsodbo suma spornih poslov, med njimi je bil predsednik vlade Robert Golob.
Danes pa portal Necenzurirano piše o tem, kakšna je bila pri tem vloga notranjega ministrstva, ki ga je v tistem času vodil Aleš Hojs. Ta je pred kratkim v oddaji N1 STUDIO zatrdil, da o tem primeru ne ve nič in da bo to povedal tudi pred preiskovalno komisijo državnega zbora, kjer bo Hojs ena od prič.
Vendar so uslužbenci njegovega ministrstva omogočili, da je lahko Žugelj prihajal do najbolj zaščitenih zaupnih podatkov v državi, čeprav po zakonu najverjetneje ne bi smel, piše Necenzurirano. Na vladnem uradu za varovanje tajnih podatkov so za portal potrdili, da ima Žugelj dovoljenje za dostop do podatkov, označenih s “strogo tajno”. To pomeni, da je lahko kot direktor urada dostopal do tajnih podatkov, katerih razkritje bi lahko ogrozilo vitalne interese Republike Slovenije ali jim nepopravljivo škodovalo.
Za Necenzurirano naj bi več virov potrdilo, da dovoljenja za dostop do strogo tajnih podatkov ni mogoče dobiti, če je prosilec visoko zadolžen. Žugelj pa je lastnik hrvaškega podjetja Conus, ki dolguje 2,5 milijona evrov hrvaškemu poslovnežu Želimirju Kodriću, ki naj bi imel odlične zveze v hrvaškem poslovnem svetu in politiki.
Vendar omejitev glede zadolženosti pri dostopu do strogo zaupnih podatkov velja samo, če je posameznik zadolžen kot fizična oseba.
Conus, ki je registriran na naslovu Žugljevega stanovanja v hrvaškem mestu Samobor, si je denar izposodil leta 2018 za financiranje nakupa 156.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča v bližini Plitviških jezer, na katerem je želel zgraditi turistični kompleks z dvema hoteloma, 50 bungalovi, kongresnim centrom, igralnico in umetnim jezerom.
Necenzurirano poudarja tudi, da je Žugljev dostop do strogo zaupnih podatkov v Sloveniji potencialno problematičen tudi zaradi njegovega domnevnega tesnega sodelovanja z oblastmi v Srbiji. Urad je namreč v njegovem času brskal tudi za podatki srbskih državljanov, ki so bili tarče predsednika Aleksandra Vučića, ne da bi imel za to podlago v resnih sumih pranja denarja ali drugih kaznivih dejanj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje