Menu Item
Potem ko se danes glavni operativci največjega brskanja po bančnih računih v zgodovini Sloveniji niso udeležili zaslišanja pred preiskovalno komisijo - med njimi je tudi Damjan Žugelj - je pričal sedanji sekretar urada Leo Pongračič, ki je bil pred Žugljem tudi dolgoletni vodja sektorja za sumljive transakcije. Opisoval je, kako je Žugljevo vodenje urada odstopalo od strokovnih in utečenih praks. Eno večjih odstopanj je tudi to, da je urad serijsko brskal po več kot 220 bančnih računih zgolj na podlagi kratkih in nepreverjenih anonimk. Pri tem pa ne odstopa bistveno samo število pregledanih bančnih računov, pač pa tudi tudi število anonimk.
Ker se glavni operativci najobsežnejšega brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije danes niso udeležili zaslišanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov, jim bo komisija zdaj skušala vabilo na zaslišanje vročiti s pomočjo detektiva.
Gre za Damjana Žuglja, direktorja urada za preprečevanje pranja denarja v času tretje vlade Janeza Janše. Simono Kaučič, ki je na zadnjih lokalnih volitvah kandidirala na listi SDS, na uradu pa je v času Žuglja vodila sektor za sumljive transakcije. Ter Petro Zakrajšek, članico SDS, ki je bila v času Žuglja uslužbenka sektorja za sumljive transakcije in je med drugim, kot smo razkrili na N1, brskala po bančnih računih novomeškega škofa Andreja Sajeta.
Preden je na urad prišel Žugelj (tretja Janševa vlada ga je imenovala septembra 2021), je bil več kot deset let vodja sektorja za sumljive transakcije Leo Pongračič. Ki pa je danes pred komisijo pričal. Približno tri mesece kasneje je moral urad zapustiti, saj so ga premestili na Furs.
Zakaj ga premeščajo, mu uradno ni pojasnil nihče, ustno pa mu je bilo rečeno, da se njegovi strateški pogledi ne ujemajo s strateškimi pogledi Žuglja.
V kratkem Žugljevem mandatu enormen porast števila anonimk
Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije Aleša Rezarja (Svoboda), kako bi opisal odnos z Žugljem, je Pongračič odgovoril: “Z izjemno kolegijev sva morda spregovorila dva do tri stavke. Se pa spomnim njegove začudenosti, ko me je vprašal, kako to, da kot direktor urada ne more odrediti, katere zadeve bo urad preiskoval. Razložil sem mu, da to določa zakon, drugih bistvenih pogovorov pa nisva imela,” je pripovedoval Pongračič.
O brskanju po bančnih računih zgolj na podlagi kratkih in nepreverjenih anonimk, je Pongračič povedal, da do leta 2014 urad na podlagi anonimk ni odprl niti ene preiskave.
“Anonimne prijave so motivirane, nekdo jih je napisal z nekim namenom , vsebujejo tudi zelo splošne podatke. Zato jih je treba najprej vsebinsko oceniti, ali so sploh lahko podlaga za odprtje primera ali ne. Včasih smo prejeli do eno anonimno prijavo na leto, potem pa je bilo teh prijav tudi več kot 20. To se mi zdi res ogromno,” je odgovoril Pongračič.
Pojasnil je tudi, da težko razume, kako bi na podlagi anonimke v enem samem primeru prišlo do vpogleda v več kot 220 bančnih računov, saj je praksa iz preteklosti pokazala, da se povprečno v eni preiskavi vpogleda v tri do štiri bančne račune, največ tja do 30, kadar gre za organizirane združbe.
“Prav tako so to zadeve, ki jih urad pelje skupaj s tožilstvom. Ne prihaja pa do tega, da bi začel preiskavo 200 do 300 računov. To je iz strokovnega vidika neobvladljivo, zato tudi ne znam pojasniti, zakaj bi naenkrat pregledoval toliko računov,” je povedal. In pripovedoval tudi o tem, da je Žugelj arhiv, ki je poln občutljivih podatkov, iz prostorov urada preselil v klet ministrstva za finance.
Argument je bil, da potrebuje prostor za nove zaposlene. Elektronski arhiv je na uradu sicer ostal, a kdo vse je imel “ključe” in dostop do preseljenega “papirnatega” arhiva, pa ni znano.
Kje vse so podatki z bančnih računov?
Prav to, ali so se občutljivi in nezakonito zbrani podatki z bančnih računov znašli še v kakšnih nepooblaščenih rokah, je eno ključnih vprašanj afere slovenski Watergate.
Pongračič pravi, da tega ne more izključiti predvsem zato, ker je videl, kako pomanjkljivo in nestrokovno se je ravnalo v enem od primerov.
Dejal je, da so pri uradnih zaznamkih o odprtju primera manjkale ključne vhodne informacije. Predvsem vsebinska utemeljitev, zakaj se na podlagi kratke in splošne anonimke brez kakršnihkoli priloženih dokazov brskanje po bančnih računih sploh začenja.
“Neobičajno je bilo tudi to, da je dokument, s katerim urad banke zaprosi za podatke z računov, vseboval veliko ročno vpisanih podatkov, izrecno pa je bilo napisano tudi, naj banke podatke pošljejo po navadni pošti. Mi imamo svoj sistem, preko katerega nam banka odgovarja, ki je elektronski. Primer tudi ni imel uradne številke, ” je nizal Pongračič in rekel še, da je s pristopom “papir, štempl in podpis” možno, da je kdo z navadno pošto, naslovljeno na konkretno osebo, iz bank prejel podatke, ki jih v uradu ni.
Povedal je tudi, da so ga, ko je bil še na uradu, iz ene ob bank vprašali, ali so spremenili protokol o pošiljanju zaprosil, ker niso vedeli, ali je bila poslana zahteva za vpogled v bančne račune s strani urada sploh legitimna.
Pongračič je še pričal, da so bile nekatere anonimke naslovljene neposredno na Žuglja. Zato predvideva, da je kdaj tudi Žugelj ne glede na določila zakona odrejal, katere preiskave se naj dela. Njegova desna roka za preverjanje bančnih računov pa je Simona Kaučič, ki je to postala po Pongračičevi premestitvi na Furs.
“Kdorkoli iz sektorja za sumljive transakcije bi imel več kompetenc za vodenje tega oddelka kot ona, ki s tem nikoli prej ni ukvarjala,” je v javnem delu zaslišanja še povedal sedanji sekretar urada, ki se je urad vrnil po Žugljevem odhodu.
Afere o najobsežnejšem brskanju po bančnih računih v zgodovini države se je prijelo ime “slovenski Watergate”. Žugelj je skupaj s petii tedanjimi najožjimi sodelavci na urad osumljen zlorabe položaja. ovadil ga NPU, tožilstvo pa je že zahtevalo uvedbo sodne preiskave. Po pridobljenih podatkih in dokazih v sodni preiskavi se bo tožilstvo odločilo, ali bo vložilo obtožnico. Če jo bo, se bo v aferi brskanje po bančnih računih začelo tudi sojenje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje