Župani o integraciji tujcev: To področje je treba sistemsko urediti

Slika je simbolična. (Foto: Srdjan Živulović/BOBO)

Vladni noveli zakona o tujcih ter zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki ju danes obravnavajo poslanci, naj bi po mnenju vlade poenostavljali pridobitev dovoljenj za prebivanje in zaposlovanje tujcev. Ključni poudarek zakona o tujcih pa je predvsem na integraciji tujcev in njihovih družin v slovensko okolje ter obvladanje osnov slovenskega jezika na stopnji A1. Čeprav želi država zakonsko rešiti to problematiko, župani številnih slovenskih občin poudarjajo, da področje integracije tujcev ni sistemsko urejeno, ob tem pa poudarjajo, da v pripravo zakonodaje lokalne skupnosti niso bili vključeni.

Lokalno gospodarstvo v Mestni občini Velenje je močno odvisno od tujih delavcev, ki prihajajo predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije, a se ti ljudje težko integrirajo v lokalno okolje, saj ne obvladajo slovenskega jezika.

Velenjski župan Peter Dermol je za N1 poudaril, da je neznanje jezika med tujci v njihovi občini velik problem, zato pozdravlja namero, da bo država na zakonski ravni pristopila k financiranju tečajev slovenskega jezika. “Še bolj kot to pa se mi zdi ključno, da naj bi po zakonskem predlogu v roku pol leta poiskali sistemsko rešitev integracije teh ljudi, seveda, če bo novela zakona uveljavljena,” je dejal.

Spomnil je, da so leta 2018 v Velenju, še v času nekdanjega župana Bojana Kontiča, dali pobudo za ustanovitev medresorske skupine, ki bi pripravila sistemsko rešitev integracije tujcev v lokalno okolje, vendar ta ni naletela na plodna tla.

“Zato apeliramo, da država to področje sistemsko uredi in na kakšen način se bodo tujci integrirali v naše okolje. Imamo velike težave z neznanjem slovenskega jezika in to se na terenu neposredno opazi,” je dejal Dermol in dodal, da je sistemska rešitev integracije potrebna, saj lokalne skupnosti tega problema ne bodo zmožne nositi same.

Da v Sloveniji manjka sistemska ureditev tega problema, se strinja tudi kočevski župan Vladimir Prebilič, sicer tudi predsednik Skupščin občin Slovenije. Kot je dejal za N1, se znotraj lokalnega okolja oblikujejo subkulture tujcev, ki so po mnenju kočevskega župana dobrodošle, a se z zapiranjem v krog tujegovorečih ljudi izgubi integracija tujcev v slovensko družbo in slovenski jezik.

“Velik problem v komuniciranju recimo nastopi, ko otroci tujcev pridejo v vrtce in šole. In ta težava dejansko mladim onemogoči, da bi lahko v polni meri sodelovali v izobraževalnem procesu. Dejansko se jim vzame možnost, da bi bili uspešni v šoli, in ker niso uspešni, saj jih ovira jezikovna prepreka, je seveda manjša možnost, da bi bili uspešni tudi v življenju v Sloveniji. In temu se želimo mi izogniti,” je poudaril Prebilič.

Dialoga je premalo, država pa probleme rešuje predvsem kabinetno

Tako Dermol kot Prebilič sta potrdila, da so bile lokalne skupnosti pri pripravi zakonodaje izključene. Zdi se jima, da bi bilo prav, da bi ljudje, ki pripravljajo zakone, prisluhnili lokalnim skupnostim in ljudem s terenskimi izkušnjami na temo integracije. Velenjski župan je sicer dejal, da so bile nekatere pobude in težave, ki so jih župani izrazili, upoštevane. “Nismo se recimo strinjali s tem, da se je iz novele zakona umaknil člen o pogoju znanja slovenskega jezika za družinske člane. To smo povedali in veseli smo, da je vlada to dejansko upoštevala,” je izpostavil Dermol.

Vladimir Prebilič pa je dodal, da bi si v občinah želeli več dialoga z državo, saj bi lahko uradniki, ki zakone pripravljajo, na tak način spoznali, katere so tisti problemi, ki pestijo lokalne skupnosti. “Nujno bi bilo, da bi pri pripravi zakonodaje upoštevali specifične težave občin. Tako bi se za lažjo tranzicijo teh ljudi oziroma integracijo tujcev v slovensko okolje zagotovile neke dodatne oblike izobraževanj, morda tudi spremstev in inštrukcij. Tako bi ljudje prej jezikovno ‘shodili’,” je dejal.

Ob tem je še dodal, da obstaja velika razlika med tem, da ima tujec “nekaj pojma o jeziku”, in med tem, da tujec dejansko sodeluje v vsakdanjem življenju s slovenščino. Po njegovem mnenju namreč v družbi brez poznavanja osnov jezika ne moreš sodelovati. “To je naša velika frustracija, kajti menim, da so se tujci zmožni vključiti v družbo, vendar teh sposobnosti ne morejo pokazati zaradi jezikovnih preprek,” je poudaril kočevski župan.

Reševanje problema s “kulturnimi mediatorji” ali “pozitivno diskriminacijo”?

Ker problem integracije tujcev ni sistemsko rešen, posledice v večini primerov nosijo prav občine, ki sicer po svojih zmožnostih poskušajo zagotavljati integracijo tujcev v slovensko okolje. Velenjska občina je tako organizirala programe učenja slovenskega jezika v okviru Ljudske univerze Andragoškega zavoda, pred časom pa se je v mestu organiziralo tudi albansko društvo. Župan Velenja je prepričan, da bi lahko preko tako imenovanih “kulturnih mediatorjev” skušali tujce integrirati v družbo, a da je na koncu finančno breme spet na plečih občinskega proračuna.

Kočevski župan na drugi strani meni, da zgolj z zakonskimi normativi ter obligacijami država težko doseže želene učinke pri integraciji tujcev. Po njegovem mnenju bi bilo bolj koristno, če bi se tujce k integraciji spodbujalo s pristopom tako imenovane “pozitivne diskriminacije”.

“Če ponazorim s konkretnim primerom: tujec se odloči, da bo obiskoval tečaj slovenskega jezika z namero, da se integrira v slovensko družbo, bi jaz tej osebi morali nameniti neke vrste boniteto. Torej gre na način za pozitivno diskriminacijo in tako bi se dalo narediti več. Če boste hodili na tečaje, se jih boste redno udeleževali in ste pri tem uspešni, boste nagrajeni. Samo z obligacijami in grožnjami se žal ne da doseči veliko,” je prepričan Prebilič.

Kaj predvideva vladna novela zakona o tujcih?

Poslanke in poslanci državnega zbora danes razpravljajo o sprejetju novele zakona o tujcih in novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Mnenja med posameznimi deležniki so deljena, tudi koalicija pri noveli zakona o tujcih ni enotna, predvsem kar se tiče člena, ki določa, da je za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov tujih delavcev nujen opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1. Sprejetju zakona nasprotujejo v opozicijskih NSi in SDS, ob tem pa je poslanec Branko Grims vladi že zažugal z možnostjo referenduma o tem zakonu.

Kaj točno določa vladna novela zakona o tujcih in kaj bi njeno sprejetje pomenilo za tuje delavce in njihove družine, pa si lahko preberete tukaj.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.