Odbor za notranje zadeve je začel obravnavati predlog novele zakona o tujcih, a je sejo prekinil in jo bo nadaljeval v ponedeljek. Prekinitev seje že pred poslansko razpravo je precej razburila opozicijsko SDS in poslanca Branka Grimsa, ki je na novinarski konferenci napovedal tudi možnost referenduma o zakonu o tujcih. V Levici napoved komentirajo z besedami, da gre za "kurjaštvo ksenofobije".
Po nesoglasjih v koaliciji, ko je vladnemu predlogu nasprotovala Levica, je odbor za notranje zadeve danes začel z obravnavo novele zakona o tujcih. Koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica so se sicer vendarle delno uskladile in s pristojnim ministrstvom pripravile dopolnila, ki pa jih morajo zdaj uskladiti še z mnenjem zakonodajno-pravne službe državnega zbora (DZ). Med drugim je po novem določeno 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje v povezavi z znanjem slovenskega jezika.
Zaradi dopolnil je predsednica odbora iz vrst Svobode Tereza Novak sejo še pred razpravo poslancev prekinila in najavila, da bodo nadaljevali v ponedeljek popoldne. So pa lahko stališča v uvodnem delu že podali vabljeni na sejo, denimo pristojni notranji minister Boštjan Poklukar in predstavniki nevladnih organizacij. To je precej razburilo opozicijskega poslanca iz vrst SDS Branka Grimsa, ki je predsednico odbora obtožil “zlorabe procedure”. Iz vladajoče Svobode so nam sporočili, da dogajanja ne bodo posebej komentirali, saj je Novak “vse povedala že na odboru”. Burno prekinitev seje si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Grims je le uro po prekinitvi že nastopil na novinarski konferenci, ki jo je sklical “zaradi odvzema možnosti predstavitve mnenj opozicije”. Kot je povedal uvodoma, se je za to odločil zaradi “ponovne zlorabe poslovnika, ki si jo je privoščila predsednica odbora”. Dogajanje je komentiral z besedami, da je predsednica odbora “dovolila uvodno predstavitev zakona o tujcih, dala besedo vsem gostom, ko pa je prišlo do razprave in smo se prijavili k razpravi, pa je sejo prekinila in preprečila vsako drugačno mnenje od tistih, ki so bila predstavljena v uvodu.”
Dejal je, da so bili razlogi za njeno ravnanje očitni že iz reakcij med samo sejo. “Gre za dejstvo, da koalicija v državnem zboru očitno ni usklajena glede slovenščine in da se ponovno oživlja želja, ki je bila prisotna že prej pri skrajnih levičarjih, da bi slovenščino kot obvezno znanje za tujce, zlasti ko prihaja do združitve in pa ko gre za podaljševanja in ostale stvari v zvezi z dovoljenji, enostavno črtali iz zakona.”
“Treba bo uporabiti vsa demokratična sredstva, ki so na razpolago”
Grims je še dodal, da prihaja pri priseljevanju “do masovnih zlorab slovenskega pravnega reda in predvsem zlorab na področju sociale”. Pri tem je opozoril na strožji nadzor, ki pa ga koalicija po njegovih besedah opušča, namesto da bi ga zaostrovala.
“Vsemu temu bi bilo treba narediti konec in poskrbeti za ustrezno zakonitost. Predlagani zakon gre že sedaj v popolnoma napačno smer. Če pa pride še do tega, da bo iz njega črtana vsaj tista minimalna obveznost znanja slovenskega jezika, potem pa je očitno, da bo potrebno za preprečitev njegove uveljavitve, ki gre v škodo Slovenije in slovenstvu ter bi prinesla konflikt med tiste, ki tu živimo in tiste, ki prihajajo,” je dejal.
Zato je napovedal, da bo proti takšnemu zakonu treba uporabiti vsa demokratična sredstva, ki so na razpolago. “Verjetno bo treba razmisliti tudi o referendumu,” je zaključil.
Na njegovo napoved se je odzval vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec, ki je za N1 sporočil: “Ne preseneča nas, da je SDS sovražen do tujcev. V trenutku, ko se vlada želi ukvarjati z integracijo tujcev, se bodo šli kurjaštvo ksenofobije z referendumom. Prav je, da omogočimo tujcem lažje priseljevanje, delo in bivanje v slovenski družbi.”
Temeljna značilnost vladavine svobodnjakov je #avtoritarnost https://t.co/lnJ3eQvsKM
— Janez Janša (@JJansaSDS) March 24, 2023
Kaj prinaša novela zakona o tujcih
Predlog med drugim določa, da se lahko dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine na prošnjo tujca podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda, če polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni. To dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vstopni ravni, torej izpitu A1. To je tudi jabolko spora v vladajoči koaliciji, saj Levica temu ostro nasprotuje in je vložila tudi svoj amandma, s katerim predlaga črtanje te določbe.
Po enem od opozoril zakonodajno-pravne službe DZ pa bi bilo treba v postopkih podaljšanja dovoljenj za začasno prebivanje zaradi združitve družine zahtevani pogoj znanja slovenskega jezika preveriti in utemeljiti tudi z vidika ustavnega načela enakosti. To bi bilo treba po njenem pojasnilu storiti v razmerju do ureditve, ki tega pogoja ob podaljšanju dovoljenj zaradi dela, študija ali raziskovanja ne zahteva za družinske člane tujcev, državljanov EU.
Vlada želi s predlogom novele po besedah ministra Boštjana Poklukarja odpraviti administrativne ovire pri izdaji dovoljenj tujcem za začasno prebivanje in omogočiti njihovo vročanje po pošti ter hrambo prstnih odtisov, oddanih v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje tudi za namen podaljšanja tega dovoljenja.
Tujcu, ki mu je prenehal status začasne zaščite, omogoča, da v osmih dneh po preteku statusa na pristojnem organu zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje za kateri koli namen, ki ga določa zakon. Predlog obenem odpravlja tudi obveznost za periodično preverjanje tujčevih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti.
Za tujce se po navedbah direktorice vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj po številnih krajih izvaja 180-urni tečaj za začetno integracijo priseljencev. Vključuje tečaj slovenskega jezika skupaj s spoznavanjem slovenske kulture in zgodovine. V tečaj je bilo leta 2022 vključenih 2853 oseb, trenutno pa jih na tečaj čaka 2400. Do konca leta naj bi zagotovili, da čakalne vrste ne bi bilo več, je napovedala.
Po njenih besedah sicer pri tujcih opažajo velik interes za učenje slovenskega jezika, saj se zavedajo, da je znanje jezika prvi pogoj za začetno integracijo v družbo.
Nevladniki: Pogoj znanja jezika je neizvedljiv
V Slovenski filantropiji medtem menijo, da predlog ne bo pomembno pohitril postopkov na upravnih enotah. Te imajo namreč po njihovem opozorilu denimo premalo kadra, zakonske določbe pa so zapletene. Če naj bi se postopki skrajšali, je po njihovem pozivu potreben drugačen pristop.
Prav tako so skeptični v Delavski svetovalnici. Tudi če se družinski člani želijo vključiti v tečaj, se ne bodo mogli, saj v praksi ni dovolj zmogljivosti, je izpostavil Goran Lukić. “Pogoj znanja jezika je neizvedljiv. Zakaj je potem še vedno v predlogu?” ga je zanimalo.
Podobno je menil predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič. Ne le zakonodajno-pravna služba DZ, ampak tudi številni drugi, denimo zagovornik načela enakosti, po njegovih besedah člen glede pogoja jezika ocenjujejo kot diskriminatornega. “Naredil bo samo veliko škodo, posledice na terenu bodo katastrofalne,” je posvaril.
Predstavnica albanskega kulturnega društva Liria Flurina Ametaj medtem ne nasprotuje tečajem in učenju jezika. Vendar bi morali biti ti po njenem mnenju prilagojeni udeležencem. Ženska, ki je stara 20 let, se uči na drugačen način kot 50-letnica, je poudarila.
Vlada soglaša z amandmaji
Iz urada vlade za komuniciranje so medtem popoldne sporočili, da je vlada na današnji dopisni seji soglašala s predlogi dopolnil, ki jih je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve in “delno sledijo tudi pripombam zakonodajno-pravne službe DZ”.
Določeno je 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje. V povezavi z združitvijo družine se določbe nanašajo na udeležbo v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni oziroma v enotnem programu na vstopni ravni ali na izpit iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni A1. V povezavi z izdajo dovoljenja za stalno prebivanje se določbe nanašajo na izpit iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni A2. Nov datum začetka uporabe je namesto 27. aprila letos 1. november 2024, so pojasnili v sporočilu.
Vlada bo nadalje v skladu z dopolnili po njihovih navedbah v šestih mesecih po uveljavitvi novele sprejela strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije.
V postopkih podaljšanja dovoljenja zaradi združitve družine se za vloge, ki so bile vložene do sprejema vladne strategije, uporablja ureditev, ki ne določa niti pogoja znanja jezika niti obveznosti za predložitev potrdila o obiskovanju tečaja. Po sprejetju vladne strategije za vključevanje tujcev in do uveljavitve pogoja o izpitu, torej 1. novembra 2024, se uvaja nov pogoj glede podaljševanja dovoljenja za začasno prebivanje za družinske člane. Ti bodo morali ob vlogi za podaljšanje priložiti potrdilo o udeležbi v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni.
Prav tako se, kot so pojasnili, širi možnost za izvajanje izpita iz slovenskega jezika na vse izvajalce javno veljavnega programa za izobraževanje slovenščine kot drugega tujega jezika. Vlada pa bo sprejela uredbo, ki bo določala merila za izobraževalni program, na podlagi katerega se bo izvajal obvezni preizkus znanja slovenskega jezika na vstopni ravni.
Nenazadnje se prednostna obravnava prošenj za izdajo dovoljenj za prebivanje razširja na prošnje, vložene za zaposlitev pri delodajalcih v javnem sektorju, katerih dejavnost je vzgoja in izobraževanje. S tem bodo v primeru kadrovskih potreb tudi v šolstvu omogočene hitrejše zaposlitve, so še navedli v uradu vlade za komuniciranje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje