Poslanke in poslanci državnega zbora so na izredni seji podprli dve noveli zakonov. Zakon o tujcih ter zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Oba poenostavljata pridobitev dovoljenj za prebivanje in zaposlovanje tujcev.
Za novelo zakona o tujcih, ki jo je pripravila vlada Roberta Goloba, je na današnji izredni seji državnega zbora glasovalo 45 poslancev, 31 jih je bilo proti. Zakon so podprli poslanci koalicijskih Svobode in SD, medtem ko so poslanci Levice glasovali proti. Poslanci so danes odločali tudi o noveli zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, za sprejetje je glasovalo 56 poslancev, dvajset jih je bilo proti.
Novela zakona o tujcih ohranja člen, da je za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov tujih delavcev nujen opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1, ki je osnovna raven jezika. Člen je v zakon zapisala vlada Janeza Janše, vendar pa se po novem za 18 mesecev zamika njegovo izvajanje. Namesto 27. aprila letos bo določilo stopilo v veljavo šele 1. novembra 2024. To dopolnilo so poslanci sprejeli že na ponedeljkovi seji matičnega odbora.
Kot so še pred glasovanjem pojasnili v Svobodi, zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada, ni mogoče izvajati, saj so izobraževanja za tujce še vedno zelo nedostopna in tudi plačljiva. Golobova vlada želi ta postopek integracije olajšati predvsem z brezplačnimi jezikovnimi tečaji, ob tem pa povečati še dostopnost do jezikovnih izobraževanj. Slednje trenutno ponuja le ljubljanska filozofska fakulteta, na kateri je na voljo zgolj tri tisoč mest za tujce, po besedah naših sogovornikov iz največje koalicijske stranke pa je prosilcev za jezikovne tečaje slovenščine okoli devet tisoč.
Poslanci zavrnili predloga Levice
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je v Sloveniji konec februarja prebivalo nekaj več kot 105.000 prebivalcev Bosne in Hercegovine z veljavnimi dovoljenji za prebivanje. Če vzamemo na primer tričlansko družino iz BiH, v kateri oče dela v Sloveniji: po dveh letih – to mu omogoča slovenska zakonodaja – lahko v državo pripelje tudi družino, na primer mladoletnega otroka in ženo.
Družinski člani, ki štejejo več kot 18 let in manj kot 60 let, bodo po noveli zakona morali po enem letu, če bodo želeli ostati v Sloveniji, opraviti izpit znanja iz slovenskega jezika na ravni A1. Znanje slovenščine na tej ravni bi tujcem omogočilo lažjo integracijo v slovensko družbo, prav tako pa bi se lahko brez večjih težav sporazumevali v osnovnih pogovorih, na primer v trgovini, pri zdravniku, v šoli …
Predlog Levice, da bi se člen, ki uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za pridobitev dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine, v celoti črtal, so poslanci zavrnili s 63 glasovi proti in petimi glasovi za. Z enakim razmerjem glasov so poslanci zavrnili tudi dopolnilo Levice, ki bi rok za pridobitev pravice za združitev z družino iz dveh let skrajšal na eno leto in ga tako uskladil z direktivo Evropskega sveta. Poslanska skupina koalicijske Levice je v skladu z napovedjo glasovala proti noveli zakona.
Opustitev pogoja znanja slovenščine je še pred glasovanjem predlagal zagovornik načela enakosti, saj bi načrtovana sprememba zakona lahko povzročila razbitje družin tujcev. Da bo novela zakona o tujcih z zahtevo po znanju slovenskega jezika za družinske člane tujih delavcev povzročila razdruževanje družin, diskriminacijo in hujše kršitve človekovih pravic, so bile prepričane tudi številne nevladne organizacije v državi.
Poslanci so danes zavrnili tudi vsa predlagana dopolnila stranke SDS.
Kaj še prinaša novela zakona o tujcih?
Spremembe zakona o tujcih po mnenju vlade prinašajo pozitivne učinke tako za delo upravnih enot kot tudi za slovenske delodajalce in tujce. Po eni strani bodo omogočile hitrejše in enostavnejše postopke izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi na upravnih enotah. Po drugi strani pa upoštevajo potrebe po zagotavljanju delovne sile iz tujine, so sporočili.
Iz tega razloga novela poenostavlja postopek menjave delodajalca, zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih v okviru veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Upravnim enotam ne bo treba več izdajati odločb o pisni odobritvi. Zamenjava bo mogoča že na podlagi podanega soglasja Zavoda za zaposlovanje. S tem bodo upravne enote razbremenjene, saj jim ne bo treba izdajati odločb o pisni odobritvi. Za tujce pa bodo po zagotovilih vlade postopki hitrejši in enostavnejši. Novela omogoča tudi pospešitev obravnave prošenj tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za poklice na področjih zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, so sporočili z vlade.
Zelena luč tudi noveli, ki pospešuje zaposlovanje državljanov iz tretjih držav
Glasovanje v državnem zboru pa je prestala tudi novela zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki poenostavlja zaposlovanje tujcev. V koaliciji so spremembe pozdravili, saj da naslavljajo problem pomanjkanja kadra v javnem sektorju in gospodarstvu. V opoziciji so medtem menili, da se z novelo odpira vrata zlorabam.
Državni sekretar z ministrstva za delo Igor Feketija je uvodoma ponovil, da novela zakona prinaša tri ključne spremembe, ki bodo pospešile zaposlovanje državljanov iz tretjih držav. Novosti so vsebinsko usklajene s spremembami zakona o tujcih, ki jih je državni zbor prav tako potrdil danes.
Kot prvo spremembo je izpostavil, da bo lahko tujec z uveljavitvijo novele v času veljavnosti enotnega dovoljenja zamenjal delodajalca, delovno mesto ali se zaposlil pri več delodajalcih le na podlagi soglasja Zavoda za zaposlovanje in ne več na podlagi izdaje odločbe upravne enote.
Se pa določbe novele glede na drugo ključno spremembo zaradi pomanjkanja kadra pri zagotavljanju javnih storitev za tujce, ki se bodo zaposlovali v javnih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, kot so zdravstveni domovi, domovi za starejše in socialnovarstveni zavodi, ne bodo uporabljale.
Tretja ključna sprememba, tako državni sekretar, prosilcem za azil omogoča, da bodo lahko pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela uveljavljali že po treh mesecih statusa in ne več po devetih.
“Ob velikem pomanjkanju delovne sile so priseljenci naša edina možnost”
Soniboj Knežak iz stranke SD je v predstavitvi stališč poslanskih skupin rešitve pozdravil, saj naslavljajo potrebe slovenskega trga dela. Kot je spomnil, je povprečna starost zaposlenega v Sloveniji 43,3 leta in se še zvišuje. “To posledično vpliva na zmanjševanje števila domače delovne sile na vseh poklicnih področjih,” je podčrtal.
Miha Kordiš je v imenu Levice, ki je novelo prav tako pozdravila, opozoril, da kadra v zdravstvu in domovih za ostarele v Sloveniji ne primanjkuje, ker bi imeli premalo za to šolanih ljudi, temveč, ker so se ti kadri ob stopnjevanju obremenitev in prenizkih plačah raje začeli zaposlovati “v Hoferjih in Lidlih” ali v Avstriji. Podobno po njegovih besedah velja za gospodarstvo, kjer se delodajalci, namesto da bi izboljšali delovne pogoje in zvišali plače, raje ozirajo po državah tretjega sveta in revežih, ki bi opravljali kakršnokoli delo za mizerno plačilo.
Spremembe so pomembne z vidika spoznanja, “da so v trenutnih razmerah velikega pomanjkanja delovne sile naša edina možnost priseljenci” in da je treba nasloviti pozive delodajalcev po skrajšanju postopkov zaposlovanja tujcev, je menila Sandra Gazinkovski iz Svobode. “Kot država pa se ne smemo zadovoljiti s pospeševanjem izdaje delovnih dovoljenj za tujce, naslednji nujen in neizogiben korak mora biti oblikovanje učinkovite migracijske, integracijske politike, ki bosta zagotavljali pogoje za kakovostno življenje priseljencev in njihovo vključitev v slovensko družbo in okolje,” je ocenila.
Opozicija: Odpira se široko polje za zlorabo socialnih transferjev
Alenka Helbl (SDS) se je medtem kritično obregnila, da je bila novela obravnavana po nujnem postopku, saj po njenih besedah v primeru, da ne bi bila sprejeta, ne bi bile povzročene težko popravljive posledice za delovanje države, “predvsem, ker potreba po delovni sili, ki jo ta zakon naslavlja, ni nastala nenadno”. V SDS jih je zmotilo tudi, ker je imela zakonodajno-pravna služba državnega zbora pripombe k 24 od 37 členov novele in ker je bila novela zato zelo amandmirana.
V SDS so sicer posebej nasprotovali ukinitvi soglasja oziroma izdajanja odločbe s strani upravne enote, saj da se tujcev, ko enkrat dobijo enotno dovoljenje za prebivanje in delo na zavodu za zaposlovanje, ne obravnava več, kar v praksi pomeni, da že po enem mesecu nihče več ne preverja, ali še izpolnjujejo pogoje za delo in bivanje v Sloveniji. To naj bi odprlo tudi široko polje za zlorabo socialnih transferjev, zato so pripravili več dopolnil, s katerimi so pogojevali podporo noveli, a so bila vsa zavrnjena.
V NSi pa bi od vlade v prvi vrsti pričakovali, da se bo najprej lotila problematike slovenskih državljanov, ki prejemajo socialno pomoč, čeprav bi lahko delali, je razkril Aleksander Reberšek. “Zdrav človek potrebuje delo in ne socialne pomoči. Zdrav delavec potrebuje za uspešno integracijo na trg dela tudi poznavanje osnov slovenskega jezika in tukaj ne smemo zmanjševati kriterijev,” je sklenil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje