AI-manekenka v reviji Vogue sproža razpravo: Zastrašujoče razočaranje

V avgustovski tiskani izdaji modne revije Vogue v oglasu za blagovno znamko Guess nastopa brezhibna svetlolasa manekenka. Prikazana je na dveh fotografijah, na eni nosi dolgo črtasto obleko, na drugi pa svetlo moder pajac s cvetlicami iz letošnje poletne kolekcije modne znamke.

In čeprav je ženska videti popolnoma resnična, z drobnim tiskom v kotu oglasa piše, da je bila ustvarjena z umetno inteligenco. Gre za prvi primer, da se je v reviji pojavil umetno generiran človek, je pred dnevi poročal BBC.

Podjetje, ki stoji za oglasom podjetja Guess, je Seraphinne Vallora. Lastnici podjetja, Valentina Gonzalez in Andreea Petrescu, sta za BBC povedali, da ju je kontaktiral soustanovitelj Guessa, Paul Marciano, in ju prosil, naj kot del poletne kampanje ustvarita manekenko s pomočjo umetne inteligence.

"Zastrašujoče in veliko razočaranje"

Plus-size manekenka, ki je v modni industriji že več kot desetletje, Felicity Hayward, je prepričana, da uporaba AI-manekenk v modnih kampanjah "deluje leno in poceni".

"Guess to počne ali zato, da ustvari pozornost in si zagotovi brezplačno publiciteto, ali pa želijo zmanjšati stroške in ne razmišljajo o posledicah, ki jih to prinaša," je dejala za BBC.

Odločitev revije Vogue, da v vsebino vključi tovrsten oglas, je opisala kot "zastrašujoče in veliko razočaranje". Skrbi jo, da bi lahko takšni oglasi spodkopali leta prizadevanj za večjo raznolikost v industriji.

Modni svet je namreč od leta 2010 naprej napredoval pri vključevanju raznolikosti. Na modnih pistah smo lahko videli transspolne manekenke, plus-size modele, Halima Aden pa je bila na primer prva manekenka z naglavno ruto v globalnih kampanjah. A v zadnjih letih industrija v tem pogledu spet nazaduje, uporaba AI-manekenk pa je po mnenju Hayward le še en udarec pod pasom.

Lastnici podjetja Gonzalez in Petrescu odločno zanikata, da bi s svojimi kreacijami spodbujali suhljate lepotne ideale. Priznavata, da slikam njunih AI-manekenk primanjkuje raznolikosti, a obenem trdita, da uporabniki na objave na družbenih omrežjih sicer ne bi reagirali.

"Podjetje ne dobi nobene pozornosti ali všečkov," je za BBC dejala Gonzalez. "Konec koncev sva podjetnici in na Instagramu uporabljava slike, ki sprožijo pogovor ter nama pripeljejo stranke."

Ustvarjanja AI-plus-size žensk se za zdaj v podjetju Seraphinne Vallora še niso lotili, ker po besedah lastnic "tehnologija za to še ni dovolj napredovala".

Brez človeških napak, neskladij ali edinstvenosti

Manekenka Felicity Hayward je zaskrbljena, da bi lahko gledanje nedosegljivih podob, kot v Guessovem oglasu, negativno vplivalo na duševno zdravje ljudi in poslabšalo njihovo telesno samopodobo.

Skrbi glede nerealnih lepotnih standardov in njihove škodljivosti seveda niso nič novega, v svojem članku še piše BBC. A v nasprotju s tradicionalnim retuširanjem, ki je vsaj izhajalo iz resnične osebe, so ti AI-modeli digitalno ustvarjeni tako, da so videti popolno – brez človeških napak, neskladij ali edinstvenosti.

Odločitev Vogua, da vključi oglas z AI-generirano manekenko, je sprožila burne odzive tudi na družbenih omrežjih.

Od filtrov do povsem umetnih ljudi

Dodatno težavo predstavlja pomanjkanje transparentnosti. V Združenem kraljestvu na primer ni zakonske zahteve, da bi bilo treba vsebino, ustvarjeno z umetno inteligenco, posebej označiti.

Čeprav je Guess svoj oglas označil kot ustvarjen z AI, je to zapisano diskretno in z drobnim tiskom. Bralci lahko to spregledajo, saj slika na prvi pogled deluje povsem resnično.

Sinead Bovell, nekdanja manekenka in zdaj tehnološka podjetnica, je za BBC povedala, da je pomanjkanje jasnega označevanja AI-vsebin "izjemno problematično", saj lahko negativno vpliva na duševno zdravje ljudi.

"Lepotni standardi so že zdaj pod vplivom umetne inteligence. Mlada dekleta se odločajo za plastične operacije, da bi bile videti, kot da bi imele na obrazu filter, zdaj pa smo prišli do tega, da gledamo ljudi, ki so povsem umetni," pravi.

Poleg vpliva, ki ga imajo lahko AI-manekenke na potrošnike – zlasti če vsebine niso jasno označene –, se postavlja tudi vprašanje vpliva te tehnologije na zaposlene v modni industriji.

Sara Ziff, nekdanja manekenka in ustanoviteljica organizacije Model Alliance, ki si prizadeva za delavske pravice v modni industriji, meni, da kampanja Guess z AI-modelom "ni izraz inovacij, temveč bolj izraz obupa in želje po zniževanju stroškov". Umetna inteligenca namreč po njenih besedah ljudi, ki so dejansko zaslužni za nastanek modne vsebine, porine v ozadje.

Podjetje Seraphinne Vallora zavrača trditve, da zaradi njih ljudje izgubljajo službe, in poudarja, da je njihova tehnologija "dodatek, in ne zamenjava za manekenke".

A dejstvo je, da spletna stran podjetja Seraphinne Vallora kot eno izmed prednosti izpostavlja prav stroškovno učinkovitost, "saj odpravlja potrebo po dragih scenografijah, vizažistih, najemu lokacij, postavitvah, fotografih, potnih stroških in plačilu manekenk".

Vogue: gre za oglas in ne uredniško odločitev

Revija Vogue se je zaradi AI-oglasa znašla pod plazom kritik. S to potezo je po ocenah nekaterih bralcev "izgubila verodostojnost".

Nekdanja manekenka Sinead Bovell je pojasnila, da ljudje Vogue dojemajo kot "vrhovno sodišče modne industrije", zato objava AI-oglasa pomeni, da je revija takšno prakso "razglasila za sprejemljivo".

BBC se je za komentar obrnil tako na Guess kot tudi Vogue. Iz revije so sporočili, da gre za oglas in ne za uredniško odločitev. Nadaljnjih komentarjev niso želeli dati.