Sodobna tehnologija v naših pametnih telefonih nam omogoča, da smo na fotografijah videti kot iz modne revije. To ima lahko uničujoče posledice za samopodobo in duševno zdravje. Najbolj so ogrožena dekleta.
Včasih so bile močno računalniško obdelane, izpiljene in retuširane podobe domena zvezdnic in manekenov v velikih modnih revijah. Danes je mogoče enak učinek doseči z enim klikom ob poziranju za selfi. Razkorak med podobo v ogledalu in virtualno podobo na zaslonu pametnega telefona se povečuje.
Družbena omrežja, kot so Instagram, Snapchat in TikTok, uporabnike vabijo tudi s ponudbo različnih filtrov za obdelavo fotografij. Na začetku so bili ti filtri namenjeni predvsem zabavi. V zadnjih letih pa se je to spremenilo.
*Da bi pokazali učinek digitalnih “olepševalnih” filtrov, smo članek opremili s filtriranimi podobami izbranih slovenskih politikov in političark. Uporabili smo filter z imenom Bold Glamour, ki je na voljo uporabnikom omrežja TikTok.
Filtrirana lepota
“Sprva je bila glavna funkcija filtrov, da so nam na glavo dodali denimo živalska ušesa ali smrček. To je bila pač zabava,” nam je povedala Tinca Lukan, mlada raziskovalka digitalnih svetov in vplivnežev s Fakultete za družbene vede. “Problem je pa, ker je v zadnjem času to eskaliralo v filtre za olepševanje.”
“Lepotni” filtri so lahko zelo subtilni, opozarja Lukan. “V nasprotju z živalskimi ušesi ni več takoj jasno, da je bil na sliki uporabljen filter, ampak so zelo realistični. Ampak realistični na tak način, da imaš vseeno občutek, da si lepši, da bolj ustrezaš lepotnim standardom.”
Filtri spadajo pod tako imenovano tehnologijo obogatene resničnosti (angl. augmented reality), ki omogoča dodajanje digitalnih artefaktov v naše videnje resničnega sveta, s pomočjo umetne inteligence in tehnologije za prepoznavo obraza pa tudi spreminjanje naše podobe na zaslonu.
Algoritem jo pač prilagodi sodobnim lepotnim idealom. “Ti filtri poudarjajo neko zelo stereotipno lepoto, lepotne ideale. To pomeni polne ustnice, velike oči in majhen nos,” nam je razložila Tinca Lukan.
Problematičnost filtra Bold Glamour je izpostavila tudi na svojem kanalu na TikToku, na katerem skuša na poljuden in jedrnat način opozarjati in osveščati o pasteh udejstvovanja v digitalnem svetu.
Filtre v milejši obliki številni med nami uporabljajo, ne da bi se tega sploh zavedali. Večina novejših pametnih ima namreč nameščene programe za olepševanje fotografij, ki že ob privzetih nastavitvah malenkost “spolirajo” posneto podobo.
Uporaba filtrov najbolj razširjena med najstnicami
Uporaba filtrov je zelo priljubljena tudi med najstniki. Lanska raziskava, ki so jo izvedli na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, je pokazala, da med osnovnošolskimi najstniki filtre uporablja 57 odstotkov deklet in 25 odstotkov fantov, med srednješolci pa 53 odstotkov deklet in 28 odstotkov fantov.
A fantje in dekleta filtre uporabljajo na drugačen način. “Fantje filtre uporabljajo predvsem za zabavo, punce pa jih prvenstveno uporabljajo za olepševanje podobe,” je dejala Lukan.
To potrjujejo tudi raziskave Claire Pescott z Univerze v Južnem Walesu, ki preučuje vedenje prednajstniških otrok na družbenih omrežjih. “Fantje povedo, da filtre uporabljajo za zabavo in norčije, da so jim najbliže filtri, ki vzbujajo smeh, kot so pasja ušesa ali povečan jezik,” je Prescott opisala svoje izsledke. “Punce pa filtre uporabljajo za ustvarjanje idealiziranih podob, ki ustrezajo lepotnim idealom, in za samopotrjevanje v smislu nabiranja komentarjev in všečkov.”
Kot poudarja, njena dognanja kažejo, da punce ponotranjijo lepotne ideale, ki so jim izpostavljene na družbenih omrežjih, in jih tudi zasledujejo. “Obstaja pritisk za zasledovanje spoliranega videza s pomočjo filtrov, ki utegne imeti čustvene posledice.”
Raziskava Safe.si je med drugim pokazala tudi, da skoraj tri četrtine deklet v 9. razredu in srednji šoli primerja svojo podobo obraza in telesa s podobami na spletu.
V osnovni šoli tretjina deklet ni zadovoljna s svojim videzom zaradi gledanja “popolnih” objav na internetu, pri dekletih v 9. razredu se delež povzpne na 42, pri srednješolkah pa na 43 odstotkov.
Družbeni eksperiment na mladih puncah
Učinki teh filtrov na samopodobo in s tem na duševno zdravje uporabnikov in uporabnic še niso dobro raziskani. Z vsesplošno dostopnostjo lepotnih filtrov se po mnenju Tince Lukan dogaja nekakšen družbeni eksperiment, katerega žrtve so predvsem mlade punce. “Govorimo o najstnicah, ki še odraščajo, ki se še razvijajo in ki pogosto niso najbolj zadovoljne same s sabo, s svojo podobo, ki se šele vzpostavlja.”
Ne vemo, kakšne posledice to prinaša, opozarja. “Zagotovo pa jih, ker se v virtualnih prostorih človeško vedenje spremeni glede na to, kakšne karakteristike ima njihov avatar, ki naj bi jih predstavljal.”
Ena posledica je, dodaja, verjetno povečano zanimanje za lepotne posege pri tistih ljudeh, ki se poslužujejo uporabe lepotnih filtrov. Pri tem se sklicuje na lani objavljeno nizozemsko raziskavo, ki je med drugim ugotovila, da “tisti, ki uporabljajo filtre za urejanje svojih fotografij, pogosteje poročajo, da so lepotni posegi sprejemljivi in da se jih nameravajo poslužiti.”
Raziskava Safe.si je tudi pokazala, da zaradi spletnih objav kar tretjina slovenskih dijakinj in četrtina učenk zadnje triade osnovne šole razmišlja o lepotnem posegu.
Instagram je sicer leta 2019 zaradi potencialnih negativnih učinkov iz svoje ponudbe odstranil vse filtre, ki so prikazovali učinke lepotnih operacij. A filtri, ki obraz subtilno približajo idealom, so ostali.
Doba “obraza Instagrama”
Že okoli leta 2018 so številni tujih mediji poročali o novem trendu, s katerim se soočajo lepotni kirurgi. Ljudje so k njim prihajali z željami po spremembah, ki so sumljivo spominjale na filtrirane podobe z družbenih omrežij. Nekatere stranke so na prvi pregled celo prinesle svojo podobo, na kateri so uporabile filter, češ takšen videz želim. Nastal je izraz “Snapchat dysmorphia” (dismorfna telesna motnja se kaže v veliki preobremenjenosti z namišljeno ali manjšo pomanjkljivostjo zunanjega videza).
Leta 2019 je bil v ameriški reviji New Yorker objavljen odmeven članek, ki je uvedel nov izraz za sodobni lepotni ideal – obraz Instagrama oz. Instagram face.
“Instagram face je v bistvu obraz, ki aludira oziroma je zelo podoben Kim Kardashian,” nam je razložila Tinca Lukan. “Gre za obraz, ki subtilno kaže na neko “orientalskost”, hkrati pa ustreza tudi belskim potezam. Temni lasje, malo temnejša koža, še vedno pa zelo ozek nos in zelo močne ustnice.”
Začaran krog olepševanja podobe
Izpostavljenost filtrirani in s tem idealizirani podobi samega sebe povzroča nezadovoljstvo s telesom pri “vrnitvi” v resnični svet. Ostane pekoči občutek, kako bi lahko, kako bi glede na diktat “idealov” morali izgledati.
Dr. Ana Javornik, strokovnjakinja za digitalni marketing z Univerze v Bristolu, se z uporabo obogatene resničnosti, kamor spadajo tudi filtri, ukvarja že vrsto let. “Filtre sem najprej preučevala v povsem komercialnem kontekstu, v smislu, kako jih lahko tržniki, trgovine, blagovne znamke uporabljajo za to, da pomagajo strankam izbrati najboljše produkte, da se omogoči personalizacija produktov, predvsem kar se tiče recimo make-upa, modnih dodatkov, oblačil …,” nam je povedala v pogovoru prek videopovezave.
A sčasoma jo je v okviru teh raziskav, ki so kazale nekatere zaskrbljujoče podatke, bolj začelo zanimati, kakšen je vpliv teh filtrov na dobrobit, na duševno zdravje potrošnika.
Lani je s sodelavci objavila raziskavo, v kateri so preučevali vpliv filtrov na Instagramu in Snapchatu na duševno dobrobit posameznika. Vsi sodelujoči so bili mladi odrasli. “Ugotovili smo, da so ti učinki negativni, kadar jih ljudje uporabljajo za projeciranje neke zelo idealizirane podobe svojega videza. Če pa je motiv za uporabo samo drugačen način izražanja samega sebe, brez pretiranega idealiziranja, je lahko vpliv tudi pozitiven.”
So pa ugotovili, da je motivacija za uporabo teh filtrov v največ primerih povezana prav z doseganjem idealizirane podobe, idealizacijo sebe na družbenih omrežjih. “To pa ima dejansko negativne učinke na dobrobit posameznika, saj je povezano s slabšim duševnim počutjem, s povišano anksioznostjo.”
Hkrati pa je ravno doseganje idealizirane podobe najmočnejše gonilo kontinuirane uporabe teh filtrov. “V bistvu je to neki začaran krog, da kljub negativnim učinkom ti filtri še naprej vabijo uporabnike.”
Zveni kot odvisnost, smo pripomnili. “Da, ampak nočem uporabiti te besede, ker v naši raziskavi nismo spraševali po odvisnosti.”
O družbenem in komercialnem pritisku, da ljudje skušajo dosegati ideale “lepote”, smo že pisali v članku Dobro izgledaš, za svoja leta. Posebej močan je ta družbeni pritisk na ženske.
Lepotni posegi kot fitnes
Digitalni filtri so seveda samo eden od elementov širšega družbenega problema, opozarja Tinca Lukan. “Gre za to, da smo na splošno vedno manj zadovoljni s svojim videzom. Na eni strani naj bi bili kot družba vedno bolj tolerantni do različnosti, na drugi strani pa so standardi lepotnih idealov vedno bolj strogi, število ljudi, ki se odloča za lepotne posege, pa narašča.
V članku iz New Yorkerja, ki je uvedel izraz “Instagram face,” nastopa tudi eden od elitnih lepotnih kirurgov z Beverly Hillsa Jason Diamond. K njemu prihajajo vse mlajše ženske, je povedal. “Še deset let nazaj so pri njih lepotni posegi veljali za nezamisljive. Zdaj pa nanje gledajo kot na opolnomočenje, kot na nekaj, kar jim bo dalo konkurenčno prednost. Mladi ljudje prihajajo k meni, da bi nekaj izboljšali, ne pa da bi si nekaj popravili.”
Lepotni posegi so postali nekaj vsakdanjega, samoumevnega, del skrbi za telo, s čimer se bolj približajo obiskovanju fitnesa kot pa zdravniškemu posegu, je ugotavljal.
Tudi odnos do uporabe filtrov se spreminja podobno, ugotavlja kanadska raziskava iz leta 2020. “Čeprav ljudje fotografije, na katerih je bil zelo očitno uporabljen filter, še vedno kritizirajo kot “lažne” in “pretirane”, so ženske kljub temu motivirane za njihovo uporabo. Število všečkov pod njihovimi objavami se namreč povečuje premosorazmerno z ustrezanjem lepotnim standardom.”
Meja med goljufanjem in izboljšanjem, med prikrivanjem in poudarjanjem, se spreminja. “Uporaba filtrov je lahko igriva in zabavna, hkrati pa pri ženskah sproža anksioznost zaradi skrbi, da nikoli ne bodo mogle doseči njihovega digitalnega jaza.”
Vitkost, čvrstost, gladkost in mladost … in anksioznost
Lepota je v sodobnem svetu postala etični ideal, skrb za popoln videz pa je po novem razumljena kot del osnovne higiene, ugotavlja britanska profesorica filozofije dr. Heather Widdows z Univerze Warwick in avtorica knjige Popolna jaz (angl. Perfect Me). “Lepota je postala ključni del sistema vrednot. Oblikuje naše vsakdanje prakse, oblikuje naše dolgoročne cilje,” je povedala v pogovoru za Poglobljeno.
Živimo v globalni krizi telesne samopodobe, opozarja. Do te mere, da je postala že javnozdravstveni problem.
Globalizacija in digitalizacija sta s seboj prinesli prvi globalni lepotni ideal, ki ga zaznamujejo štiri lastnosti: Vitkost, čvrstost, gladkost in mladost.
“Rezultat so podobe z zelo plastičnimi, zelo nečloveškimi in zelo dvodimenzionalnimi obrazi, h kakršnim po novem stremimo,” nam je povedala.
Hkrati pa se povečuje anksioznost zaradi neuspeha na področju videza. “Ne gre samo za neuspeh biti lep, ampak za neuspeh biti dovolj dober, dovolj normalen.”
Zaostrovanje lepotnih standardov in vse bolj med seboj podobne fotografije
Digitalni filtri pri tem trendu po njenem mnenju zagotovo igrajo pomembno vlogo. Podobe ljudi, človeških teles, ki smo jim izpostavljeni na internetu, so si namreč med seboj vse bolj podobne. Raznolikost, ki zaznamuje človeštvo v realnem svetu, se v virtualnem svetu izgublja.
“V virtualnem svetu že tako konzumiramo vedno ožjo dieto estetiziranih telesnih podob, njihovo dodatno spreminjanje in filtriranje pa pomeni, da bo nabor le še ožji. To pomeni, da se nam bodo naša lastna telesa, ki so mnogo bolj raznolika, zdela vedno manj zadovoljiva.”
Gre za nadaljevanje zaostrovanja lepotnih standardov, ki ljudi neprestano opominjajo, da niso dovolj lepi. “Še tako obsežni lepotni posegi se lahko zgolj do neke mere približajo idealu. S filtri in digitalnim spreminjanjem podob pa je mogoče doseči ideal, četudi zgolj v virtualnem svetu.”
Vsi se lahko spreminjamo, zato vsi lahko čutimo pritisk
Dejstvo, da se je predelava fotografij demokratizirala, da so možnosti, ki so bile včasih zgolj v domeni modnih revij, danes na voljo vsem, je po mnenju dr. Heather Widdows do neke mere vsekakor pozitivno. “Uporaba te tehnologije ni več zgolj v domeni elite. Vendar pa hkrati to pomeni, da smo naenkrat vsi podvrženi zahtevam, ki so včasih zadevale zgolj določene segmente družbe.”
Če ne bomo spremenili kulture in zagotovili večje raznovrstnosti podob, ki smo jim izpostavljeni, se bodo po njenem mnenju lepotni standardi le še zaostrovali. “Predstavljam si lahko svet, v katerem se rutinsko odločamo za vse več lepotnih posegov, letvica “normalnosti”, ki se ji morajo ljudje podrejati, pa postaja višja in višja.”
*Daljši intervju z avtorico knjige Perfect me dr. Heather Widdows boste lahko prebrali prihodnji teden v rubriki Poglobljeno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje