Ali bi zločini v Gazi lahko ostali nekaznovani?

"Izrael mora doleteti pravica, sankcije, umik naložb, bojkot, vse dokler okupacije, apartheida in genocida ne bo konec in dokler ne bodo odgovarjali za vsak zločin," je na družbenih omrežjih pred nekaj dnevi zapisala posebna poročevalka Združenih narodov za okupirana palestinska ozemlja Francesca Albanese. Španski premier Pedro Sanchez je dejal, da dogovor o prekinitvi bojev v Gazi ne sme pomeniti, da bo ravnanje Izraela pozabljeno. Poudaril je, da ne sme biti nekaznovanosti. Izraelski politični analitik Ori Goldberg je za Democracy Now pred dnevi dejal: "To ni mirovna pogodba. Po genocidu ne more biti miru."

A Izrael po tem premirju nastopa kot zmagovalec. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v knessetu v ponedeljek govoril o zgodovinskem uspehu, ki da bo vklesan v zgodovino izraelskega ljudstva. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je - po dveh letih intenzivne vojaške pomoči Izraelu - posredoval pri vzpostavitvi prekinitve ognja, je v ponedeljek obiskal Izrael in Netanjahuja pohvalil za "dobro opravljeno delo".

Ali bi se torej lahko zgodilo, da bodo zločini, ki jih Izraelu očita vse več držav, organizacij in vidnih posameznikov, ostali nekaznovani?

Nekaznovanost kot signal za druge voditelje

"Nekaznovanost za vojne zločine po mednarodnem pravu bi pomenila nadaljevanje in širitev nekaznovanosti za tovrstne zločine, zniževala bi raven pravne odgovornosti po mednarodnem pravu in zelo verjetno predstavljala tudi negativne signale za druge države in voditelje po svetu v vrsti tekočih in tlečih mednarodnih konfliktov," je za N1 komentiral strokovnjak za mednarodno pravo in izredni profesor na Fakulteti za management na Univerzi na Primorskem dr. Matjaž Nahtigal.

Spomnil je, da je tudi južnoafriški predsednik Cyril Ramaphose v teh dneh poudaril, da bo Južna Afrika nadaljevala s postopkom zoper Izrael pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), ki poteka na podlagi Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.

Kot je znano, je Južna Afrika decembra 2023 vložila tožbo zoper Izrael, v kateri je med drugim očitala, da Izrael deluje z namenom uničenja Palestincev v Gazi kot dela širše palestinske nacionalne, rasne in etnične skupine. Tožbi se je od takrat pridružilo še več držav.

Hkrati poteka ločen postopek pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC). Slednje je leta 2021 formalno začelo preiskavo morebitnih vojnih zločinov na palestinskih ozemljih. Novembra 2024 je izdalo tudi naloge za aretacijo najvišjih predstavnikov Izraela, med njimi Netanjahuja, in Hamasa. Izrael ne priznava pristojnosti nobenega od omenjenih sodišč, pri čemer ima podporo ključnih zaveznic, v prvi vrsti ZDA.

Moč institucij odvisna od podpore držav

"Fatou Bensouda, bivša glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je širila pregone za vojne zločine s področja Afrike tudi na druge predele in države po svetu in je bila zaradi svojega delovanja deležna tudi sankcij, je izpostavila, da so lahko mednarodne organizacije, kot je Mednarodno kazensko sodišče, močne le toliko, kolikor jih podpirajo mednarodna skupnost in države članice," je dejal Nahtigal.

Zakaj bi torej države, ki v zadnjih dveh letih kljub množičnim pobojem civilistov večinoma niso uvedle niti embarga na orožje za Izrael, uveljavljale odločitve omenjenih mednarodnih sodišč? Spomnimo, da smo v četrtek poročali, da iz Bruslja po vzpostavitvi premirja prihajajo namigi, da Evropska unija ne bo uvedla sankcij proti Izraelu, ki jih je v začetku septembra državam članicam predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Mednarodno pravo ni idealno - a je najboljše, kar imamo

Nahtigal je pojasnil, da mednarodno pravo deluje počasi – počasneje kot se odvijajo dogodki po svetu. Prepričan pa je, da ne gre dvigniti rok od prizadevanj za uveljavljanje spoštovanja mednarodnega prava. "Mednarodno sodišče za zločine na področju nekdanje skupne države je delovalo še več kot dve desetletji po prenehanju vojn. Poskusi rehabilitacije vojnih zločinov in vojnih zločincev trajajo še danes. Mednarodno pravo ni popoln in idealen instrument v mednarodnih odnosih, še posebej kadar odpovedo diplomatska prizadevanja, a nad prizadevanjem za bolj učinkovito in celovito spoštovanje mednarodna skupnost ne sme dvigniti rok."

Ob tem je dejal, da se pomen mednarodnih tribunalov še povečuje zaradi pogoste uporabe veta v Varnostnem svetu OZN. "Vendar pa tudi delovanje Meddržavnega sodišča in Mednarodnega kazenskega sodišča ne more nadomestiti delovanja Generalne skupščine OZN in predvsem vloge Varnostnega sveta OZN, ne glede na to, v kako težavni vlogi se ta nahaja. Iskanje prihodnjega generalnega sekretarja OZN bi lahko pokazalo, ali lahko mednarodna skupnost in njeni ključni akterji sploh še presegajo trajajoče in zamrznjene konflikte po svetu."

Trenutnemu generalnemu sekretarju Antoniu Guterresu se drugi petletni mandat izteče konec leta 2026.

Pozabili tudi na druge zločine

O možnosti, da kršitve mednarodnega prava v Gazi ostanejo nekaznovane, je v ponedeljek tekla beseda tudi v oddaji Marcel na TV Slovenija. Dolgoletni zunanjepolitični dopisnik Tone Hočevar je na vprašanje, ali bi se zdaj lahko vsi obnašali, kot da genocida sploh ni bilo, odgovoril: "Pa saj smo se tako obnašali tudi do prejšnjih genocidov." Kot je znano, številne kršitve mednarodnega prava v zadnjih desetletjih niso bile kaznovane, med drugim kršitve storjene v Darfurju, Siriji, Jemnu, Ukrajini. Ali se bo to kdaj zgodilo, je, kot rečeno, v pomembni meri odvisno od politične volje (najmočnejših) članic mednarodne skupnosti.

"Od sposobnosti zagotavljanja odgovornosti držav do mednarodnega prava v mednarodni skupnosti bo odvisno, ali bo mednarodna skupnost znala vzpostaviti pogoje za miroljubno sožitje ali pa drsimo v obdobje, ko bo prevladovala uporaba sile, grožnje in ustrahovanj," je sklenil Matjaž Nahtigal svoj odgovor za N1. "80 let po vzpostavitvi Združenih narodov je mednarodna skupnost na pomembni prelomnici."