Analiza CNN: pet scenarijev, ki bi se lahko zgodili v Ukrajini

Profimedia

Kmalu bo minilo mesec dni od začetka ruske invazije na Ukrajino. Zdi se, da se je napredek ruskih čet proti nekaterim mestom – tudi Kijevu – upočasnil.

Čeprav se zdi, da ruska invazija ne poteka po načrtih, Rusi nadaljujejo zračne napade, da bi uničili ukrajinska mesta. Napadajo tudi civiliste, da bi Ukrajino prisilili v predajo.

Toda kam gre ta vojna? Glede na analizo CNN je možnih pet scenarijev.

1. Rusija bo še okrepila zračne napade

Strokovnjaki opozarjajo, da bolj kot bodo ruske sile oslabljene na tleh, prej bo Rusija začela napadati iz zraka in uporabljati drugo orožje, ki je manj nevarno za ruske vojake.

Zanesljivih informacij o umrlih na ukrajinski ali ruski strani je malo ali nič. Ruski tabloid je v ponedeljek poročal, da je ruska stran do zdaj izgubila skoraj 10.000 vojakov, še 16.000 pa naj bi bilo ranjenih. A je pozneje istega dne te podatke umaknil s spletnega mesta in sporočil, da so mu vdrli v sistem. CNN teh številk ni mogel potrditi. Če so ti podatki pravi, bi to pojasnilo zastoj v napredovanju ruske vojske in okrepitev zračnih napadov na ključna mesta.

Uradnik ameriškega obrambnega ministrstva je povedal tudi, da so Rusi začeli bombardirati Mariupol z morja. “Rusija ima še priložnosti in zalog, akcije pa se bodo krepile, medtem ko bo poskušala pripeljati več vojakov,” je za CNN povedal Jeffrey Manoff. Britansko ministrstvo za obrambo je medtem sporočilo, da Rusija mobilizira vojake z vseh strani, tudi iz Armenije, tako kot tudi plačance iz Sirije.

Vprašanje je, kako dolgo lahko Rusija nadaljuje tako veliko število žrtev. “Prišlo bo več vojakov in opreme, vendar bo na neki točki postalo težko vzdrževati ta tempo, še posebej ko bo število izgubljenih vojakov in uničene opreme preveliko, da bi jih bilo mogoče nadomestiti,” je dejal Manoff.

2. Obkolitev ukrajinskih sil na vzhodu

Veliko se govori tudi o zastoju pri napredovanju ruske vojske. Kljub temu je težko oceniti, ali to drži, saj natančnih ciljev ruske vojske ne poznamo, iz Moskve pa medtem prihaja le propaganda, češ da gre za vojaško akcijo denacifikacije Ukrajine. Bolj verjetno je, da si želi Rusija prisvojiti nekatere dele Ukrajine. Območji, kot sta Doneck in Lugansk, ki sestavljata regijo Donbas, sta od leta 2014 in od priključitve Krima pod nadzorom ruskih separatistov. Čeprav ambicije Rusije morda presegajo Donbas, je to še vedno glamurozen cilj, menijo strokovnjaki.

Medtem ko so vse oči še vedno uprte v Kijev, je večina ukrajinske vojske še vedno v Donecku in Lugansku. Premikanje ruskih sil kaže, da želijo te obkrožiti ukrajinske vojake na tem območju. “V Donecku, Lugansku, Mariupolu, Berdjansku in Melitopolu je najboljša ruska enota in vedno napredujejo. Urjeni so bili za boj proti Natu,” je za CNN povedal analitik Cranny Evans. “Sile, ki so bile namenjene obkolitvi Kijeva, kažejo, da je šlo za cilj, za katerega je Rusija mislila, da bo zlahka dosežen, ali pa je precenila zmogljivosti teh sil. To delno vodi do zaključka, da je obkolitev Kijeva in ukrajinskih vojakov del cilja, ki ga Rusija želi doseči. In zdi se, da premiki ruskih sil nakazujejo, da je tako,” je še dodal.

Dodal je tudi, da so zahodni mediji tako osredotočeni na ruske izgube in ukrajinsko kljubovanje, da dajejo napačno sliko o dinamiki vojne. “Če pogledamo posnetke, vidimo, da so ruske sile dejansko precej napredovale. Zasedle so precejšnje število mest, tako da zdaj veliko več Ukrajincev živi pod rusko oblastjo kot pred tremi tedni,” je dodal analitik. “Ne glede na to, koliko ruskih vozil je bilo uničenih ali koliko ruskih vojakov je bilo ubitih, je verjetno, da je veliko Ukrajincev doživelo isto usodo,” je dejal.

3. Več se bo govorilo o pogajanjih

Rusija je v vojni verjetno izgubila precejšnje število vojakov, orožja in opreme, zato tudi če se je v preteklosti spuščala v dolge spopade, ne bo želela, da bi se ta končal s popolnoma uničeno vojsko. “Pogajanja so edino področje, ki se zdi obetavno, saj sta tako Rusija kot Ukrajina prejšnji teden povedali, da je bil dosežen napredek in da gresta v smeri resničnih pogajanj, namesto da bi Rusi postavljali le ultimate,” je dejal Keir Giles, strokovnjak za Rusijo na britanskem raziskovalnem inštitutu Chatham House.

Rusija od Ukrajine zahteva, da opusti idejo o priključitvi zvezi Nato, demilitarizacijo države in sprejetje nevtralnega statusa po vzoru Avstrije in Švedske. Predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je za CNN še povedal, da želijo, da Ukrajina uradno prizna Krim kot del Rusije in prizna, da sta Doneck in Lugansk neodvisni državi. Številni strokovnjaki ocenjujejo, da si Rusija želi dele vzhodne Ukrajine.

Ameriški strokovnjaki o pogajanjih niso optimistični. Ameriški državni sekretar Anthony Blinken je dejal, da je diplomatska rešitev vojne malo verjetna in da bo Rusija spodbujala nadaljnje stopnjevanje konflikta z uporabo kemičnega orožja.

4. Deportacija Ukrajincev v Rusijo

Rusija prebivalcem Mariupola sporoča, naj odidejo, ker bodo nadaljevali agresivno zračno bombardiranje, ki bo uničilo mesto. Odprli so tudi tako imenovane “humanitarne koridorje”, da bi omogočili evakuacijo Ukrajincev, a deset tisoče beguncev so prepeljali v Rusijo. Ruska državna tiskovna agencija RIA Novosti je poročala, da je skoraj 60.000 prebivalcev Mariupola popolnoma varno prispelo na rusko ozemlje. Ruski mediji so 40 kilometrov od Mariupola pokazali kolone vozil, ki gredo proti vzhodni meji.

Toda mestni svet Mariupola je Rusijo obtožil, da sili prebivalce, da gredo v Rusijo proti svoji volji. “V zadnjem tednu je bilo na rusko ozemlje odpeljanih več tisoč prebivalcev Mariupola,” so sporočili. Župan Vadim Bojčenko je v soboto dejal, da “to, kar danes počnejo okupatorji, že poznajo starejše generacije, ki so videle grozljive dogodke druge svetovne vojne, ko so nacisti na silo odpeljali ljudi”.

Strokovnjak za Rusijo Giles je dejal, da obstaja bojazen, da se bo ta temna zgodovina v prihodnjih tednih ponovila. “Rusija ima zgodovino zlobnih in divjih dejanj proti civilistom na kateremkoli območju, kjer poteka kakršnokoli odporniško gibanje. Deportacija ljudi iz Mariupola v oddaljene dele Rusije že poteka, kar ustreza ruskemu scenariju iz 20. stoletja za reševanje takšnih težav,” je dejal. Pri tem se je Giles skliceval na “deportacije” več sto tisoč ljudi iz baltskih držav – Estonije, Latvije in Litve, ki jih je Rusija na začetku druge svetovne vojne priključila Sovjetski zvezi.

“‘Deportacija’ je evfemizem. Uporablja se kot precej neškodljiv izraz za to, kar se je zgodilo tem ljudem, in to je pravzaprav zasužnjevanje in lakota, pošiljanje žensk, otrok. Ljudi, ki jih želite odstraniti iz družbe, da jih nevtralizirate,” je dejal Giles. “Čaka jih precej slaba usoda. Če sploh preživijo, se ne vrnejo leta ali desetletja.”

5. Še več milijonov Ukrajincev bi lahko zapustilo državo

Izid vojne je eno, usoda Ukrajine pa drugo. Tako kot je rusko letalstvo pustilo nekatera sirska mesta v ruševinah, tako nekateri deli Ukrajine zdaj postajajo ruševine.

Ukrajino je do danes zapustilo že več kot 3,5 milijona Ukrajincev. Večinoma gre za ženske in otroke, kar pa pomeni, da razpadajo tudi družine. Vojna v Ukrajini je sprožila največji begunski val v Evropi po drugi svetovni vojni. To število pa se vsak dan poviša za okoli 100.000 ljudi. Če upoštevamo število notranje razseljenih oseb, je do zdaj svoje domove zapustilo 10 milijonov Ukrajincev, kar je skoraj četrtina prebivalstva.

Pretekle vojne so pokazale, da se begunci pogosto nikoli ne vrnejo na svoje domove. Pogosto se nimajo kam vrniti. Včasih jih od tega odvrne že grožnja nove vojne.

To je nekaj, o čemer bodo morali na vseh prihodnjih pogajanjih razmišljati tudi pogajalci. Tudi če se najde diplomatska rešitev za konec te vojne, ostaja vprašanje, ali je to dovolj za preprečitev naslednje, je dejal analitik Cranny Evans. “Če zgodovinsko gledamo, avtoritarni režimi, ki se slabo obnašajo v vojaškem okolju, niso nagnjeni k spremembi svojega vedenja v pozitivno smer. Tako bi lahko Ukrajinci rekli: V redu, nevtralni bomo, samo pojdite ven, Rusi pa bi lahko rekli: Ne, morate nam dati Doneck in Lugansk. To bi bilo za Ukrajino morda sprejemljivo, da bi ustavila vojno,” je dejal.

“Vendar, kaj če bo na primer deset let pozneje Ukrajina napredovala v smislu pomembne vojaške modernizacije? Ali pa želi naslednji ruski predsednik dokazati svojo vrednost in začeti novo vojno? Obstaja veliko scenarijev, kaj bi lahko prinesel konec te vojne, o katerih je treba razmisliti,” je za CNN povedal Cranny Evans.

Avtorica: Angela Dewan/CNN