Menu Item
Nagrobni spomeniki v današnjem Kirgizistanu so razkrili zanimive podrobnosti o izvoru črne smrti oziroma kuge, zaradi katere je v srednjem veku v sedmih letih umrla polovica evropskega prebivalstva.
O izvoru te pandemije so zgodovinarji razpravljali že stoletja, toda zapisi na nagrobnikih – nekateri so omenjali “nenavadno okužbo” – in genski material iz posmrtnih ostankov, izkopanih iz dveh grobišč iz 13. stoletja, so podali nekaj odgovorov na to vprašanje.
Raziskovalci so omenjena grobišča prvič izkopali v 80. letih 19. stoletja. Nagrobne napise v sirskem jeziku je leta 2017 preučeval zgodovinar Phil Slavin, izredni profesor na univerzi Stirling na Škotskem. Opazil je, da je od 467 grobov, ki so bili natančno datirani, nesorazmerno veliko grobov – kar 118 – iz le dveh let: 1338 in 1339. Ta podatek je opisal kot “osupljiv”.
“Če imaš eno ali dve leti s prekomerno umrljivostjo, to pomeni, da se je nekaj moralo dogajati. Druga stvar, ki je resnično pritegnila mojo pozornost, je, da ni šlo za katerokoli leto – to je bilo le sedem ali osem let, preden je kuga prišla v Evropo,” je na novinarski konferenci povedal Slavin.
“Vedno sem bil fasciniran nad črno smrtjo. In ena od mojih želja je bila, da bi resnično lahko razrešil uganko o njenem izvoru,” je dodal.
Slavin in njegovi sodelavci so izkopali posmrtne ostanke 30 posameznikov, pokopanih na pokopališču v Kirgizistanu, in jih odpeljali v Muzej antropologije in etnografije Petra Velikega v Sankt Peterburgu v Rusiji. Raziskovalni skupini je uspelo pridobiti dovoljenje za poskus ekstrakcije DNK iz okostij, da bi ugotovila, kako so umrli.
Pri sedmih posameznikih je raziskovalcem uspelo pridobiti in sekvencirati DNK iz njihovih zob. V genskem materialu so pri treh našli DNK bakterije kuge Yersinia pestis. Vsi trije so imeli na nagrobnikih vpisano leto smrti 1338.
To je dokaz, da je bila okužba, omenjena na nagrobnikih, res kuga, ki se je prek bolh prenašala z glodalcev na ljudi.
Leta 1347 se je kuga prvič pojavila v Sredozemlju na trgovskih ladjah, ki so prevažale blago z ozemelj okoli Črnega morja. Bolezen se je nato razširila po Evropi, Bližnjem vzhodu in severni Afriki, zaradi nje je umrlo do 60 odstotkov prebivalstva, pravi študija, pred kratkim objavljena v reviji Nature.
Nekateri zgodovinarji verjamejo, da je kuga prišla iz Kitajske, spet drugi, da se je pojavila blizu Kaspijskega morja. Kot možen izvor je bila navedena tudi Indija. Kuga je po svetu razsajala 500 let.
Razvoj bakterije kuge
Najnovejša študija dopolnjuje informacije, razkrite s sekvenciranjem starodavnih patogenov, ki puščajo genetski odtis v človeški DNK.
Leta 2011 so znanstveniki prvič sekvencirali genom bakterije kuge Yersina pestis, ki so jo odkrili pri dveh žrtvah kuge, pokopanih v Londonu. Od takrat je bilo iz grobišč po vsej Evropi in južni Rusiji pridobljeno več genskega materiala.
Raziskava je pokazala eksplozijo različnih sevov kuge, preden je črna smrt opustošila Evropo – najverjetneje v 10. in 14. stoletju.
Raziskovalci, vključeni v najnovejšo študijo, verjamejo, da je območje okoli dveh pokopališč blizu jezera Issyk-Kul v Kirgizistanu izvor seva kuge, ker sta dva starodavna genoma kuge, ki ju je ekipa sestavila iz zob, razkrila en sam sev, ki je neposredni prednik tega zelo nevarnega seva. To ga postavlja na sam začetek izbruha črne smrti, preden je začela kositi po Evropi.
“Ugotovili smo, da so starodavni sevi iz Kirgizistana točno na vozlišču tega obsežnega dogodka diverzifikacije,” je povedala vodilna avtorica študije Maria Spyrou, podoktorska raziskovalka na Univerzi v Tübingenu v Nemčiji.
Nadaljnji dokazi, ki podpirajo trditev raziskovalcev študije, so prišli iz primerjave sevov kuge, ki jih najdemo pri sodobnih glodalcih, s tistimi, ki so jih sekvencirali s pokopališč. Ugotovili so, da sodobne vrste kuge, ki so najbolj povezane s starodavnim sevom, danes najdemo pri divjih glodavcih, na primer svizcih, ki živijo v gorah Tian Shan, zelo blizu dveh pokopališč.
“Res je nekaj izjemnega, da imamo danes pri glodalcih, ki živijo v tej regiji, najbližje živeče sorodnike tega seva bakterije,” je povedal avtor študije Johannes Krause, direktor Inštituta Max Planck za evolucijsko antropologijo v Leipzigu v Nemčiji.
“Našli smo ne le prednika črne smrti, ampak dejansko prednika večine sevov kuge, ki danes krožijo po svetu.”
Raziskovalci še vedno nimajo odgovorov na veliko vprašanj – na primer, s katere živali se je bolezen prenesla na ljudi. Toda razumevanje izvora največje pandemije v človeški zgodovini bi lahko pomagalo pri pripravi na prihodnje izbruhe bolezni, je dejal Krause.
“Tako kot covid-19 je bila črna smrt nova bolezen in začetek velike pandemije, ki je trajala približno 500 let. Zelo pomembno je razumeti, v kakšnih okoliščinah se je pojavila,” je dejal Krause.
Avtorica: Katie Hunt/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!