Balkanski mejni prehodi pokleknili pod pritiskom praznikov. Kaj je šlo narobe?

Številne družine so tudi letos prvomajske počitnice tradicionalno izkoristile za oddih in obisk bližnjih držav na Balkanu. Glavne prometnice proti jugu so bile v zadnjih dneh aprila zato močno obremenjene, povečanemu prometu pa so komaj sledili tudi policisti na mejnih prehodih.

Če so ti v preteklih dneh še nekako kljubovali povečanemu pritisku dopustnikov, pa so razmere v soboto in včeraj, ko se je večina ljudi vračala nazaj v diasporo, povsem ušle izpod nadzora. Največ dela so imeli policisti na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino (BiH), kjer so se vile nepregledne kolone vozil, vozniki pa so na prehod čakali tudi več ur.

Bosanski portal Klix.ba je poročal o pravem prometnem kolapsu na večini mejnih prehodov. Dolge kolone vozil so beležili predvsem na izhodu iz države, in sicer na mejnih prehodih Izačić, Velika Kladuša, Hadžin Potok, Kostajnica, Kozarska Dubica, Gradina, Novi Grad, Brod, Orašje, Brčko, Šamac in Svilaj. O resnosti razmer zgovorno priča tudi podatek, da se je na mejnem prehodu Svilaj za vsa vozila, razen avtobusov, oblikovala kolona, dolga približno poldrugi kilometer.

Najdlje so za vstop v Hrvaško čakali potniki na mejnem prehodu Bogovolja (Hadžin Potok) in Hrvatska Kostajnica (Bosanska Kostajnica), in sicer do pet ur, na mejnih prehodih Maljevac (Velika Kladuša), Dvor (Bosanski Novi) in Svilaj pa štiri ure.

Nov sistem še upočasnil pretok prometa

Poleg tradicionalnega počitniškega navala dopustnikov je bil eden ključnih razlogov za nepopisno gnečo in dolge čakalne dobe uvedba novega sistema vstopa in izstopa iz držav Evropske unije, European Entry/Exit System (EES), ki je v veljavi od 10. aprila.

Sistem se uporablja na vseh mednarodnih mejnih prehodih in samodejno beleži podatke državljanov tretjih držav. Ob prvem prečkanju meje potnikom odvzamejo biometrične podatke, celoten postopek pa posledično občutno upočasni mejno kontrolo in pretočnost prometa.

Pomembno je poudariti, da ta sistem ne velja za državljane EU, ker pa na mejnih prehodih niso zagotovili posebnih kolon za državljane EU, so tako v gneči obstali vsi.

Kolaps na hrvaških cestah

Pri naših južnih sosedih razmere niso bile nič boljše niti na cestah. Kot je poročal Hrvaški avtoklub (HAK), je bil promet izrazito povečan na glavnih prometnih smereh proti notranjosti države, zlasti na avtocestah A1 Zagreb–Split–Ploče, A6 Reka–Zagreb, A3 Bregana–Lipovac, na istrskem ipsilonu ter na Krškem mostu in v trajektnih pristaniščih.

Na avtocesti A1 proti Zagrebu se je pri počivališču Brloška Dubrava med priključkoma Otočac in Žuta Lokva kolona vozil raztezala približno deset kilometrov, promet pa je potekal po enem prometnem pasu.

Povečan promet so na Hrvaškem zabeležili tudi na meji s Srbijo. Na mejnem prehodu Bajakovo je bilo treba čakati približno dve uri, na Tovarniku in v Principovcu pa okoli eno uro. Tovorna vozila so na Tovarniku čakala tudi do štiri ure.