Berlinčani so se 13. avgusta pred 60 leti zbudili v spremenjeno mesto. Zahodni del je bil obdan z žičnato ograjo, čez nekaj dni pa so ob meji postavili zid, ki je 28 let fizično delil mesto in prebivalce na dva dela. Ob obletnici začetka gradnje bo danes slovesnost ob spominskem centru na Bernauer Strasse, ki je simbol nemške delitve.
Vzhodna, komunistična Nemčija (NDR), ki je bila pod nadzorom Sovjetske zveze, se je odločila za osamitev zahodnega dela Berlina, ki je bil pod nadzorom zahodnih zaveznikov, ZDA, Velike Britanije in Francije. Predvsem je želela prekiniti vse večje prehajanje in bežanje prebivalcev vzhodnega dela Berlina na Zahod, v demokratični in kapitalistični svet.
Z akcijo so praktično čez noč prekinili železniške povezave med vzhodnim in zahodnim delom mesta, ceste so razrili in postavili na kilometre bodeče žice. Začela se je gradnja berlinskega zidu okoli zahodnega dela mesta.
Berlinski zid je v skoraj treh desetletjih obstoja postal simbol hladne vojne in delitve med komunizmom in demokracijo. Po demokratičnem vrenju pa je tudi zanj prišel čas konca – 9. novembra 1989 je padel, Berlin je znova postal enoten. Združitev Nemčij pa je sledila 3. oktobra 1990.
V nemški prestolnici se bodo tragičnega dneva spomnili z obsežnim programom. Osrednja slovesnost bo ob spominskem centru na Bernauer Strasse, ki se je bo udeležil tudi predsednik države Frank-Walter Steinmeier. V okviru programa bodo položili tudi vence v spomin na žrtve.
Ulica je simbol nemške delitve, saj so bile tu posledice gradnje zidu še najbolj vidne. Zid je namreč čez noč ločil sosede in družine, ki so živele v sosednjih blokih. Na začetku so tu številni Vzhodni Berlinčani pobegnili na Zahod, saj so kar skozi okna hiš skočili na drugo stran Berlina. Oblast je to nato preprečila najprej s tem, da so okna kar zazidali, kasneje pa so porušili kar celo stavbo.
Francoski umetnik Thierry Noir je v Zahodni Berlin prispel 21 let po tem, ko so postavili berlinski zid. Vselil se je v hišo, tik ob nekdanjem smrtnem pasu. Spominja se, da je po dveh letih življenja ob zidu spoznal, da se mu počasi meša, saj se ni dogajalo nič, menjali so se zgolj mejni stražarji.
Takrat je začel slikati berlinski zid, kot trdi sam, je prvi umetnik, ki je to naredil. Za Reuters je povedal, da so ga mimoidoči obtoževali, da je želel zid polepšati. Na to odgovarja, da zida ni mogoče narediti lepega, saj je terjal številne smrtne žrtve.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!