Bi morala Evropa za mir v Ukrajini znova odpreti vrata ruskemu plinu?

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je evropskim in ukrajinskim predstavnikom predstavila načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki pa bi ameriško energetsko politiko postavil na glavo.

Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na neimenovane vire, si Washington prizadeva, da bi Evropa znova začela kupovati več ruskega zemeljskega plina, kar pa bi Moskvi prineslo velike gospodarske koristi in ji omogočilo vnovično krepitev vpliva v regiji.

Predlog sta ameriška posebna odposlanca Jared Kushner in Steve Witkoff predstavila med pogovori z evropskimi in ukrajinskimi predstavniki ter na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim prejšnji mesec v Kijevu, so za New York Times povedali viri, seznanjeni s pogovori.

Ameriška stran naj bi zagovarjala stališče, da bi morala Ukrajina razmisliti o vnovičnem odprtju plinovodov, po katerih je nekoč v Evropo tekel ruski zemeljski plin, s čimer bi Rusijo dodatno spodbudili h končanju vojne.

Evropski predstavniki predlogu odločno nasprotujejo

Predlog je med evropskimi predstavniki, ki sodelujejo v pogovorih, naletel na močan odpor. Njegova uresničitev bi namreč izničila večletna prizadevanja Evropske unije za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina, ki jih je doslej podpiral tudi Washington.

Trumpovi sodelavci medtem v izvozu ruskega plina vidijo možen del mirovnega dogovora. Pri tem upoštevajo tako prihodke, ki bi jih takšna ureditev prinesla Ukrajini, kot tudi prepričanje, da si bodo evropski volivci prej ali slej želeli cenejše energije, so za New York Times pod pogojem anonimnosti povedali viri, seznanjeni z občutljivimi diplomatskimi pogovori.

Različni pogledi na predlog razkrivajo tudi razhajanja glede Trumpovih obnovljenih prizadevanj za končanje ruske invazije na Ukrajino. Kritiki namreč menijo, da je pristop ameriške administracije že v osnovi zgrešen. Namesto da bi Washington okrepil pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina ali si prizadeval za povečanje ukrajinskih vojaških zmogljivosti, je precej časa namenil preučevanju gospodarskih spodbud za Rusijo in njihovemu predstavljanju evropskim in ukrajinskim predstavnikom, piše časnik.

Ameriški in ruski predstavniki se o morebitnih poslovnih dogovorih pogovarjajo že od lanskega leta, vendar za zdaj ni znakov, da bi možnost njihove sklenitve Putina spodbudila k popuščanju pri njegovih ključnih zahtevah. Glede na odločno nasprotovanje evropskih in ukrajinskih voditeljev ponovni odvisnosti od ruskega plina pa bi lahko predlog še dodatno otežil prizadevanja Trumpove administracije za končanje vojne, navaja New York Times.

Bela hiša: Cilj je trajen mir in gospodarsko okrevanje

Bela hiša je za New York Times poudarila, da vojna v Ukrajini zvišuje cene energije po vsej Evropi ter povzroča velike gospodarske težave tako Rusiji kot Ukrajini. "Združene države v tesnem sodelovanju z Ukrajino in našimi evropskimi partnerji pripravljajo celovit mirovni predlog, ki kot del končnega dogovora vključuje gospodarske spodbude za Rusijo in Ukrajino," so sporočili.

Ob tem so poudarili, da njihov cilj ni zgolj končanje spopadov, temveč tudi vzpostavitev pogojev za dolgoročno stabilnost.

Na zbliževanje ameriškega predsednika z Vladimirjem Putinom kaže tudi petkova odločitev Donalda Trumpa, da zadrži izvajanje novih sankcij proti Rusiji, ki jih je ameriški kongres nedavno sprejel zaradi vojne v Ukrajini.

Trump je pred tem napovedal tudi, da bodo ZDA začele uvažati rusko gorivo. Dogovor o nakupu ruskega dizelskega goriva je pozdravil posebni odposlanec ruskega predsednika Kiril Dmitrijev, ki ga je označil za šele začetek tega, kar bi lahko prinesli njegovi pogovori z ameriškima odposlancema Jaredom Kushnerjem in Stevom Witkoffom.

Dmitrijev je pojasnil, da se Rusija in ZDA pogovarjajo o številnih skupnih projektih, med drugim o podatkovnih centrih, ki bi jih napajali z rusko jedrsko energijo. Po poročanju časnika New York Times je del pogovorov tudi prodaja mednarodnega premoženja ruskega energetskega velikana Lukoil skupini vlagateljev, v kateri sodeluje tudi ameriška vlada.

Toda prav predlog o vnovični vzpostavitvi izvoza ruskega plina v Evropo, ki ga Kushner in Witkoff vidita kot morebitni del končnega mirovnega dogovora, bi lahko bil najbolj drzen in hkrati najbolj razdvajajoč del ameriškega načrta.

Za ameriška energetska podjetja bi lahko pomenil zmanjšanje evropskega povpraševanja po ameriškem utekočinjenem zemeljskem plinu, v Evropi pa bi lahko okrepil položaj populističnih politikov, ki že zdaj pozivajo h končanju pomoči Ukrajini in obnovitvi odnosov z Rusijo, piše časnik.

Nemčija ena najodločnejših nasprotnic

Nekateri evropski in ukrajinski predstavniki pričakujejo, da si bodo ZDA prizadevale pridobiti delež pri izvozu ruskega plina. Tako bi del dobička od njegove prodaje pripadel ameriškim podjetjem ali vladi, so za New York Times povedali viri, seznanjeni s pogovori.

Med najodločnejšimi nasprotnicami ponovnega odprtja plinovodov za ruski plin je Nemčija, čeprav je bila pred začetkom ruske invazije na Ukrajino leta 2022 njegova največja evropska uvoznica.

O možnosti vnovične dobave ruskega plina so razpravljali tudi na pogovorih o Ukrajini, ki sta jih pred kratkim na Floridi gostila Witkoff in Kushner. Po navedbah dveh virov, seznanjenih s srečanjem, je predlogu posebej odločno nasprotoval Günter Sautter, glavni svetovalec za varnost nemškega kanclerja Friedricha Merza.

Evropski predstavnik, seznanjen z nemškim stališčem, je za New York Times pojasnil, da Berlin ne vidi bistvene razlike med neposrednim nakupom ruskega plina in njegovim nakupom prek posrednika. Zato po mnenju nemške vlade takšna rešitev ne pride v poštev kot del mirovnih pogajanj.

Cene energije v Nemčiji so se od leta 2022 močno zvišale. Sedanji in nekdanji nemški predstavniki priznavajo, da bi vnovični nakup ruskega plina lahko prispeval k njihovemu znižanju, vendar opozarjajo, da bi bila cena takšne odločitve z vidika varnosti previsoka. Nemčija in druge evropske države bi namreč znova postale ranljive za morebitne prihodnje prekinitve dobave plina iz Rusije, navaja časnik.