Bo Španija dobila (skrajno) desno vlado?

Plakat stranke Vox (Foto: Violeta Santos Moura/REUTERS)

Malo po tem, ko je Španija 1. julija prevzela predsedovanje Evropski uniji, se Španci odpravljajo na parlamentarne volitve. Kaj kažejo predvolilne ankete? Bo Španija dobila (skrajno) desno vlado?

Španci se danes odpravljajo na volišča. Spet – 350 poslancev spodnjega doma parlamenta in 208 senatorjev namreč volijo predčasno in po tem, ko so na zadnjo nedeljo v maju volili predstavnike na lokalni in regionalni ravni. Takrat je, spomnimo, španska levica na čelu z vladajočo Socialistično delavsko stranko Španije (PSOE) doživela tako velik poraz, da je španski premier Pedro Sánchez sklical predčasne volitve.

Rezultati, ki jih bo prinesel današnji volilni dan, bodo vsekakor zanimivi: ključno vprašanje bo, kakšno koalicijo bo sestavil zmagovalec volitev. Ob tem, ko se bo zmaga stranki premierja Sáncheza, ki špansko vlado vodi od leta 2018, zelo verjetno izmuznila, analize javnega mnenja napovedujejo, da se največ glasov nasmiha konservativni Ljudski stranki PP, ki jo vodi Alberto Núñez Feijóo. Bojazen, da bo ta koalicijo osnovala s skrajno desno stranko Vox, pa je precejšnja.

Tiskovna agencija Reuters je izračunala povprečje predvolilnih projekcij, ki so jih izvedla podjetja GAD3, 40db, Sigma Dos, IMOP in Simple Logica. Povprečje kaže, da bi lahko konservativna PP in Vox osvojili (natanko) večino sedežev v spodnjem domu parlamenta (176). Sánchezova stranka PSOE pa bi medtem skupaj z drugimi levimi strankami, združenimi v koaliciji Sumar podpredsednice aktualne vlade in ministrice za delo Yolande Díaz, osvojila 141 poslanskih sedežev.

Španski premier Pedro Sánchez se je rodil leta 1972 v premožni družini v Madridu. Študiral je ekonomijo in poslovne vede, že med študijem pa se je pridružil stranki PSOE, navaja STA. Leta 1998 se je zaposlil v Bruslju, po letu 2003 pa se je začel vzpenjati po španski politični lestvici. V parlament je bil izvoljen leta 2009, pet let za tem pa je prevzel vodenje stranke PSOE.

Pedro Sánchez (Foto: Violeta Santos Moura/REUTERS)

S čela PSOE se je Sánchez, znan po tem, da ga ni strah tvegati, sicer poslovil po velikih volilnih porazih v letih 2015 in 2016. Toda po le nekaj mesecih se je vrnil in znova osvojil funkcijo vodje stranke, leta 2018 pa je postal premier s pomočjo drznega manevra – nezaupnice proti Marianu Rajoyu, ki je bila prva uspešno izglasovana nezaupnica v Španiji po letu 1980.

Vse, kar naj bi bilo narobe s Sánchezovim vladanjem, je dosedanja opozicija poimenovala kar “sanchizem”, s katerim namerava v primeru zmage obračunati vodja konservativcev PP Alberto Núñez Feijóo.

Premier Sánchez je po majskih lokalnih in regionalnih volitvah zelo presenetil z odločitvijo, da parlamentarne volitve v Španiji ne bodo potekale konec letošnjega leta, kot je bilo sprva napovedano, ampak predčasno.

Kot smo že pisali, je bil manever po eni strani namenjen preusmeritvi pozornosti – namesto poraza levice na lokalnih in regionalnih volitvah so bile na tapeti predčasne parlamentarne volitve – po drugi strani pa je manever predstavljal poskus slabitve stranke PP, ki ni računala na to, da bo morala tako na hitro izvesti predvolilno kampanjo.

Za premierski stolček se tokrat kot vodja konservativne stranke PP bori 61-letni Alberto Núñez Feijóo. Od leta 2009 je vodil regionalno vlado v rodni Galiciji, aprila lani pa je prevzel položaj vodje PP. Če se bo povzpel na vrh španske vlade, bo politik, ki velja za zmernega, prvi španski premier, ki prihaja s podeželja, navaja STA.

Feijóojeve izkušnje v mednarodnem političnem prostoru so sicer omejene, prav tako ne govori angleško. Letos se je, denimo, pojavil v tujih medijih, ko je ameriško legendo rock glasbe Brucea Springsteena poimenoval “Bruce Sprinter”, še piše STA. Na to je v predvolilnem televizijskem soočenju opozoril Sánchez, ki je vešč komunikacije v agleščini in francoščini.

Alberto Núñez Feijóo (Foto: Albert Gea/REUTERS)

Volitve v času vročinskega vala

Že ko je pred nekaj tedni španski premier Sánchez napovedal, da bodo volitve potekale predčasno, so mnogi opozorili, da to pomeni, da bodo prebivalci Španije glasovali na vrhuncu poletja, ko so temperature običajno zelo visoke. Njihova opozorila so se izkazala za utemeljena: predvolilni tempo je namreč narekovala visoka vročina, temperature so ponekod presegle 40 stopinj Celzija.

In kako so se stranke prilagodile izjemno visokim temperaturam? Vidni obrazi strank so raje obiskali lokacije, kjer so temperature nekoliko nižje, stranke so omejile predvolilne dogodke na prostem, in okrepile svojo prisotnost na spletu, navaja Reuters.

Ker so v državi trenutno počitnice, pa so se prenekateri Španci odločili, da bodo svoj glas oddali kar po pošti. Od dobrih 37 milijonov volilnih upravičencev jih bo 2,5 milijona svoje glasovnice odposlalo.

O čem je pred volitvami tekla beseda?

V času volilne kampanje je desnica med drugim problematizirala odnos Sánchezove vlade s katalonskimi in baskovskimi politiki, s pomočjo katerih je vladala koalicija. Potezo španskega premierja, da pomilosti devet obsojenih katalonskih independentistov, ter odločitev vlade o spremembi kazenskega zakonika, ki so koristile katalonskim politikom, proti katerim še potekajo postopki, je desnica označila kar za spodkopavanje pravne države in grožnjo enotnosti Španije, navaja STA.

Ker pa je (skrajna) desnica v Španiji v vzponu, pa zagovornike človekovih pravic skrbi za pravice skupnosti LGBTIQA+, katerih vprašanje bi bilo zelo verjetno postavljeno pod vprašaj v primeru, da bi stranka PP vladala skupaj z oziroma s podporo skrajno desnega Voxa. Obe stranki sta denimo napovedali, da bosta posegli v zakon Sánchezove vlade, ki lajša postopke pri spremembi spola in med drugim predvideva, da lahko starejši od 14 let svoj spol v pravnem smislu spremenijo brez dovoljenja staršev, navaja Reuters.

Primerov, ki govorijo v prid temu, da je njihov strah utemeljen, pa je še več: od plakata, na katerem je upodobljena roka, ki v koš za smeti meče simbole feminizma, skupnosti LGBTIQA+, katalonske neodvisnosti in drugih, do mestnih oblasti v kraju Náquera na vzhodu Španije, ki jih vodi Vox in so se odločile, da na tamkajšnjih javnih zgradbah ne bodo več obešali mavričnih zastav, še navaja omenjena tiskovna agencija. Poleg tega je razburila tudi odločitev mestnega sveta pod vodstvom naveze PP – Vox v kraju Valdemorillo blizu španske prestolnice, ki je prepovedal gledališko priredbo romana Virginie Woolf Orlando, saj vključuje motiv spremembe spola.

Kdo je človek, ki Špancem obljublja, da jim bo vrnil “stvari, ki so zares pomembne”?

Skrajni desničarji Vox, znani po svojih nacionalističnih, antifeminističnih, evroskeptičnih in, med drugim, ekonomsko liberalnih stališčih, so trenutno tretja največja sila na španskem političnem parketu, podobno kot po majskih lokalnih in regionalnih volitvah pa bodo tudi po parlamentarnih pomemben jeziček na tehtnici. Vodi jih Santiago Abascal, 47-letni politik, ki je napovedal, da bo Špancem vrnil “stvari, ki so resnično pomembne”.

Abascal je sicer svojo politično pot začel v stranki PP, kjer je vztrajal od svojega 18. leta do leta 2013. Njegova stranka je denimo znana tudi po nasprotovanju pravici do izbire za splav in zagovarjanju protimigrantskih politik: Vox tako predlaga izključitev vsakogar, ki na območje Španije pripotuje na nezakonit način, ter pomorske blokade, ki bi beguncem in migrantom preprečile prihod do španskih obal. V stranki bi prav tako zaprli mošeje, ki da spodbujajo “radikalni islam ali džihad”, piše Reuters.

Santiago Abascal (Violeta Santos Moura/REUTERS)

Stranke radikalnejše levice so se (po težkih pogajanjih) odločile, da na volitvah nastopijo pod skupno listo Sumar, v prevodu Združiti. Listo vodi ministrica za delo Yolanda Díaz, pomemben del zavezništva pa je stranka Podemos, ki jo vodi generalna sekretarka Ione Belarra (dosedanja ministrica za socialne pravice), njen vidni obraz pa je tudi ministrica za enakost Irene Montero.

Yolanda Díaz in Ione Belarra (Foto: PROFIMEDIA)