Konec julija bodo Španci pred precej veliko dilemo: oditi na volišča, voliti po pošti ali preprosto in brez skrbi ostati na plažah, kamor iz velikih mest tako radi pobegnejo pred poletno pripeko. Da bodo parlamentarne volitve v Španiji julija, se bo namreč zgodilo prvič in še to le zato, ker bodo volitve – zelo nepričakovano – potekale predčasno. Kako to? In kaj s tem manevrom tvega španski premier Pedro Sánchez?
Informacija, da bodo parlamentarne volitve potekale predčasno, torej julija, in ne konec leta, kot je bilo sprva predvideno, je Špance presenetila po lokalnih in parlamentarnih volitvah 28. maja. Po razočaranju, ki ga je na volitvah doživela španska levica, je premier Pedro Sánchez iz levosredinske Socialistične delavske stranke Španije (PSOE) namreč razpustil parlament, volitve pa morajo biti organizirane najkasneje v 54 dneh. Odločitev, da bodo volitve predčasne, je po pisanju tiskovne agencije Reuters presenetila celo nekatere premierjeve ožje sodelavce.
“Sánchez želi, da Španci izberejo med volilnimi skrinjicami in zasluženimi počitnicami, a odločitev je druga. Izbrati je treba med Pedrom Sánchezom in Španijo. Nobenega dvoma nimam, da bodo izbrali Španijo,” je odločitev španskega premierja na družbenem omrežju Twitter komentiral vodja konservativne Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo, ki ne skriva ambicij, da bi rad postal naslednji španski premier.
Poraz na volitvah 28. maja
Španska levica je pred tednom dni poraz doživela na lokalnih in regionalnih volitvah. Na lokalnih volitvah so Španci volili mestne svetnike in predstavnike oblasti provinc, ki so del avtonomnih skupnosti, na regionalnih pa člane parlamentov avtonomnih skupnosti. Regionalne volitve so potekale v 12 od 17 španskih avtonomnih skupnostih, ki imajo med drugim pristojnosti na področju zdravstva in šolstva.
Jon Nazca/REUTERS
Konservativci PP so na lokalnih volitvah skupno zbrali 31,5 odstotka glasov, vladajoča stranka PSOE pa 28,1 odstotka – v primerjavi z lokalnimi volitvami leta 2019 je izgubila 400.000 glasov, navaja Reuters. Na tretje mesto po skupnem številu prejetih glasov se je medtem uvrstila skrajno desna stranka Vox, med drugim znana po sovražnosti, ki jo goji do beguncev.
PP je pomembne zmage 28. maja slavila tudi v velikih mestih: prepričljivo večino je osvojila v madridskem mestnem svetu, največ glasov pa je zbrala tudi, med drugim, v Valencii in Sevilli, ki so ju doslej vodili levičarji.
PP bo od Sánchezovih socialistov prav tako prevzela oblast v avtonomnih skupnostih Aragonija, Valencia, Ekstremadura, Balearski otoki in La Rioja, pri čemer pa bo ponekod vladala skupaj s skrajnimi desničarji iz stranke Vox oziroma z njihovo podporo. Socialisti PSOE so tako največ glasov zbrali le v treh od 12 avtonomnih skupnostih, kjer so potekale regionalne volitve.
“Rezultate razumem osebno in menim, da je treba ponuditi odgovor in podrediti naš mandat volji ljudi,” so med drugim zvenele besede, ki jih je španski premier Sánchez izrekel po nedeljskih lokalnih in regionalnih volitvah oziroma ob tem, ko je napovedal predčasne parlamentarne volitve. Slabo se sicer niso odrezali le Sánchezovi socialisti, temveč tudi koalicijska partnerica PSOE, levičarji Podemos.
Juan Medina/REUTERS
Veliko tveganje
Premier Sánchez, znan po tem, da mu tveganje ni tuje, je z razpisom predčasnih parlamentarnih volitev na kocko postavil veliko – morda celo svojo politično kariero. Je pa res, da je njegov manever povsem preusmeril pozornost španske javnosti: ta je, kot je bilo opaziti, konec maja manj razpravljala o zmagi desnice na regionalnih in lokalnih volitvah ter veliko več o prihajajočih parlamentarnih volitvah.
Kot ocenjujejo strokovnjaki, španski premier stavi na to, da njegovi tekmeci, torej v prvi vrsti stranka PP in skrajno desna stranka Vox, v tako kratkem času ne bodo zmogli izpeljati kakovostne predvolilne kampanje. Prav tako naj bi menda računal na točke podpore, ki jih bo zbral na račun strahu pred skrajno desnico oziroma stranko Vox, ki se je, tako Reuters, na lokalnih in regionalnih volitvah odrezala bolje od pričakovanj.
Stranke PP medtem časovnica volitev očitno ne skrbi. “Prej kot bodo volitve, boljše bo,” je sporočil vodja konservativcev Alberto Núñez Feijóo.
Datum parlamentarnih volitev skoraj sovpade tudi s prevzemom predsedovanja Svetu EU; španski mandat na čelu Unije se namreč začne 1. julija.
Morebitna nizka volilna udeležba, ki bi ji lahko botroval datum parlamentarnih volitev, bi lahko sicer koristila prav konservativcem PP, saj ima stranka prav zdaj “svoj trenutek”, je po navedbah Reutersa opozoril politolog in profesor Pablo Simón z madridske univerze Karla III. Kot je še ocenil, ljudje “ne bodo odpovedali počitnic, da bi ostali doma in glasovali, a se bodo mnogi odločili za glasovanje po pošti”.
Susana Vera/REUTERS
51-letni premier Sánchez se je leta 2018 v zgodovino zapisal kot prvi politik, ki mu je uspel veliki met: z uspešnim glasovanjem o nezaupnici je strmoglavil vlado takratnega premierja Mariana Rajoya (PP), nato pa je po dveh predčasnih volitvah oblikoval koalicijsko vlado, prvo od konca diktature Francisca Franca v sedemdesetih letih minulega stoletja. Španci si bodo Sánchezovo vlado med drugim zapomnili po pomilostitvi zaprtih katalonskih independentistov ter prekopu Francovih posmrtnih ostankov iz državnega mavzoleja pri Madridu.
Združevanje moči na levici
Del španske levice bo na parlamentarnih volitvah združil moči. Tik pred petkovim rokom za oddajo seznamov kandidatov so iz stranke Podemos (v prevodu Zmoremo) sporočili, da se bodo povezali s stranko Sumar (v prevodu Združiti), ki jo vodi Yolanda Diaz, sicer ministrica za delo v aktualni Sanchezovi vladi. Če bi stranki Podemos in Sumar kandidirali ločeno, bi glede na predvolilne analize dobili manj sedežev v parlamentu.
Yolanda Diaz in Irene Montero (Foto: PROFIMEDIA)
Stranki sicer razdvaja političarka Irene Montero, ministrica za enake možnosti in članica stranke Podemos. Njeni kandidaturi na skupni listi po poročanju španskih medijev nasprotuje več članic platforme Sumar, tudi Yolanda Diaz. Montero je namreč v zadnjem času tarča kritik zaradi zakona o spolnem nasilju, katerega pobudnica je bila, saj je bilo zaradi vrzeli v zakonu predčasno izpuščenih več kot sto storilcev kaznivih dejanj, v več kot tisoč primerih pa so storilcem znižali zaporne kazni, povzema STA.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!