
Svetovna pozornost bo danes zvečer in ponoči usmerjene v Anchorage, kjer se po sedmih letih spet sama sestajata Donald Trump in Vladimir Putin. Prvi na Aljasko prihaja položit temeljni kamen za mir v Ukrajini. Pričakovanja drugega so precej manj jasna, a po treh letih in pol Zahodne diplomatske osame mu je Trump ponudil priložnost za preboj.
Na Aljaski se bo zvečer odvilo težko pričakovano srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Voditelja se bosta v živo srečala prvič po letu 2018, čeprav sta od Trumpove vrnitve v Belo hišo sicer večkrat govorila po telefonu.
Predsednika se bosta v vojaški bazi Elmendorf-Richardson blizu mesta Anchorage po ruskih navedbah sestala ob 21.30 po našem času. Sledila bodo pogajanja med delegacijami in delovno kosilo, po koncu pogovorov pa napovedujejo tudi skupno novinarsko konferenco obeh predsednikov.
Poleg Putina na Aljasko potujejo tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, obrambni minister Andrej Belousov, finančni minister Anton Siluanov in gospodarski pogajalec Kiril Dmitrijev. Sestava ameriške ekipe še ni znana.
Glavna tema srečanja bo seveda končanje vojne v Ukrajini. Ruska stran je pred srečanjem med temami pogovorov naštela tudi širša vprašanja zagotavljanja miru in varnosti, pereča mednarodna in regionalna vprašanja ter gospodarsko sodelovanje med Rusijo in ZDA. A Trump je pred tem zatrdil, da se želi tokrat čim bolj osredotočiti na Ukrajino.
Bi Putin ob vojaških napredovanjih pristal na prekinitev ognja?
Izid in uspešnost srečanja je nemogoče napovedati. Trump je v dneh pred srečanjem dal jasno vedeti, da v Anchorage odhaja po prekinitev ognja v Ukrajini. Če Putin tega ne bo pripravljen sprejeti, je Rusiji zagrozil z zelo hudimi posledicami. A ruska vojska v zadnjih dneh napreduje na doneškem delu fronte in vprašanje je, ali bi bil ruski predsednik, ki se je raznih ultimatov že dodobra naposlušal, pripravljen ustaviti svoje vojake.

Na sestanku ne bo nikogar iz Evrope ali Ukrajine, kar je pri evropskih voditeljih in ukrajinskem predsedniku Volodimirju Zelenskemu povzročilo precej nervoze. Obrvi so privzdignili predvsem ob preteklih Trumpovih komentarjih, da bodo za mir potrebne nekatere ozemeljske izmenjave. Evropski voditelji in Zelenski so hiteli poudarjati, da do premikanja mej ne sme priti in da brez Ukrajine vojne ni mogoče končati po diplomatski poti.
Po seriji sestankov in videoklicu s Trumpom so bili v izjavah precej bolj pomirjeni. Strahove, da bi na Aljaski vojno končali brez Ukrajine, je v četrtek miril tudi ameriški predsednik. Kot je dejal, bi uspeh današnjega srečanja pomenil sklic novega sestanka med njim, Putinom in Zelenskim, kjer bi lahko dosegli tudi dogovor o končanju vojne. "Drugo srečanje bo zelo, zelo pomembno, ker bo to srečanje, na katerem bodo sklenili dogovor," je dejal Trump.
Današnji sestanek bo za Putina priložnost za preboj Zahodne izolacije, v kateri je Rusija pristala po februarju 2022, in izboljšanje odnosa s Trumpom. Odnos med predsednikoma velesil je bil dolgo časa zelo prijateljski in naklonjen. Trump je vse do letošnje pomladi kljub vojni ohranjal vsaj benevolenten odnos do Putina.
Po zavlačevanju in zavračanju poskusov za končanje vojne v Ukrajini pa je predsedniku ZDA prekipelo. Dobili smo jezne objave na omrežju Truth Social, ultimate, grožnje s sankcijami, carine za ruske zaveznice in jedrski besedni spopad z Dmitrijem Medvedjevom.
V ZDA se ob tem pojavljajo očitki, da je Trump Putinu z vabilom podaril zmago in mu pomagal iz diplomatske osame. "Putina ni treba vabiti na ameriško ozemlje, da boste slišali njegove zahteve, ki jih že poznamo," je za AP dejal upokojeni diplomat Ian Kelly, ki je kot ambasador v Gruziji deloval tako pod Obamo kot Trumpom. V Beli hiši so kritike seveda odločno zavrnili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje