Bodo Milorada Dodika res odstavili in kaj vse bi to povzročilo?

PROFIMEDIA

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik nadaljuje s koraki, ki vodijo k odcepitvi te srbske entitete. Je šel tokrat res tako daleč, da ga lahko celo odstavijo ali aretirajo, kaj vse bi to sprožilo, kakšne vzvode mednarodna skupnost sploh še ima? O tem z odličnim poznavalcem razmer v Bosni in Hercegovini.

V tednu, ko se spominjamo genocida v Srebrenici, so mnogi v svetu spet precej zaskrbljeni zaradi napetih razmer v Bosni in Hercegovini (BiH). Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik sporoča, da odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti in tudi ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine ne nameravajo več upoštevati, kar je sprožilo ogorčene odzive Zahoda.

Pa ga bodo res zato odstavili ali celo aretirali, kakšne bi bile posledice in kako na vse skupaj vpliva vojna v Ukrajini? Gost oddaje N1 STUDIO je dr. Faris Kočan z ljubljanske Fakultete za družbene vede.

Kot je spomnil, Dodik daytonsko ustavo napada že zadnjih sedem ali osem let. A tokrat gre še korak dlje, saj mu mednarodna skupnost ni postavljala jasnih mej. To, kar počne, je dopuščala, zdaj pa posledično predsednik srbske entitete tako neposredno udarja po ustavnem redu. To, kar dela zdaj, se po besedah Kočana razlikuje od preteklih potez, kontekst je namreč drugačen zaradi vojne v Ukrajini, in “nekaj bo treba storiti”.

Med zahodnimi državami se je po informacijah N1 že izoblikoval konsenz, da mora Bosna in Hercegovina naprej brez Milorada Dodika. Ni pa konsenza o tem, kako to doseči. Kakšni so dejanski vzvodi za to? Če bi ga umaknili, to sicer ne bi bila prva odstavitev predsednika Republike Srbske.

Dr. Faris Kočan je na vprašanje, kakšne bi bile posledice takšnega posega mednarodne skupnosti, odgovoril, da bi najprej prišlo do nekakšnega vakuuma, lahko se zgodijo “masovni protesti širom Republike Srbske”. Kasneje bi se sicer razmere umirile, a je veliko vprašanje, kdo je pravzaprav alternativa. Docent s FDV opozarja, da ima političarka, ki bi Dodika lahko nadomestila, zelo podobne radikalne ideje kot on.

Gost oddaje N1 STUDIO je spregovoril tudi o sedanjem visokem predstavniku mednarodne skupnosti v BiH, Nemcu Christianu Schmidtu, ki so ga razmere v državi lani že vidno pripeljale na rob obupa. Kot pravi, zagotovo nima lahkega dela, sploh glede na to, da je na položaj prišel iz kabineta nemške kanclerke Angele Merkel, ta pa že skoraj dve leti ni več v politiki.

Podporo ZDA in mednarodne skupnosti bo Kočanovih besedah imel, dokler bo uspešno “manevriral med vsemi tremi konstitutivnimi narodi oziroma bo vse enako užalostil”, zagristi pa bo moral tudi v reforme, ki jih BiH čaka že dolgo.

Za konec pa je Faris Kočan razložil še kontekst dogajanja, vezan na vojno v Ukrajini. Rusija je namreč ena od največjih podpornic politike Republike Srbske in Dodika, Vladimir Putin ga je nedavno tudi odlikoval. Na kakšen način so torej poskusi destabilizacije Bosne in Hercegovine povezani z dogajanjem v Ukrajini?