Ruske sile naj bi dosegle "nekaj napredka" v Donbasu, je dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. Kot je pojasnil, naj bi napredovali predvsem v severnem delu regije, a ta napredek naj ne bi bil tisti, za katerega ZDA menijo, da ga ruske sile v prihodnjih dneh pričakujejo. "V regiji Donbas se sicer Ukrajinci še vedno močno upirajo, zato ruske sile niso dosegle takšnega napredka, kot so pričakovale," je še dejal Kirby na današnjem brifingu. 

Zveza Nato bi lahko v času pristopanja Švedske k zavezništvu okrepila prisotnost svojih sil okoli Švedske in Baltskega morja, je danes dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. 63-letni Norvežan na čelu Nata je v gostovanju na švedski javni televiziji SVT poudaril, da bo, če se Švedska odloči za članstvo in če bo Nato izrazil pripravljenost za sprejem Švedske, Nato imel močno obvezo, da zagotavlja varnost. "Imamo več načinov, kako to storiti, med drugim s povečanjem prisotnosti Nata in Natovih sil okoli Švedske in Baltskega morja," je pojasnil Stoltenberg.

Ruska invazija na Ukrajino je na Švedskem in Finskem privedla do velikih premikov v javnem mnenju o Natu, zaradi česar vladi držav, ki sta tradicionalno vztrajali pri nevtralni drži, sedaj napovedujeta pridružitev severnoatlantskemu zavezništvu. Odločitev o tem bosta vladi predvidoma sprejeli v prihajajočih dneh oz. tednih. Država lahko postane polnopravna članica Nata šele po tem, ko vse obstoječe države članice ratificirajo pridružitev. V vmesnem času Nato nima pogodbene dolžnosti zaščite potencialnih članic. Namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev je sicer sredi aprila posvaril zvezo Nato pred sprejemom Finske in Švedske, saj bi morala Rusija v odgovor okrepiti svojo obrambo v regiji, kar vključuje tudi namestitev jedrskega orožja. Sodeč po dosedanjih odzivih pa bo največjo oviro članstvu Finske in Švedske predstavljal hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki je napovedal, da bo blokiral pridružitev novih članic, dokler Zahod ne pritisne na bošnjaško stranko SDA Bakirja Izetbegovića, da pristane na spremembo volilne zakonodaje v Bosni in Hercegovini.

Vladimir Putin se je danes v telefonskem pogovoru opravičil izraelskemu premierju Naftaliju Benetu zaradi izjave ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da je imel nacistični voditelj Adolf Hitler tudi judovsko kri. To so sporočili iz urada izraelskega premierja, v Kremlju opravičila za zdaj niso potrdili. "Premier je sprejel opravičilo predsednika Putina zaradi izjav Lavrova ter se mu zahvalil, ker je pojasnil svoje stališče glede judovskega naroda in holokavsta," piše v izjavi, ki jo je danes objavil urad izraelskega premierja. Iz Kremlja pa so sporočili, da je Putin v pogovoru poudaril prijateljske odnose med Rusijo in Izraelom. Spomnimo, Lavrov je v bran ruske invazije, katere cilj naj bi bil "denacifikacija" Ukrajine, izjavil, da judovske korenine ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ne postavljajo pod vprašaj Putinovega stališča, da so v Ukrajini nacisti. Ob tem je dodal, da je Zelenski morda res judovskega rodu, a "je imel judovsko kri tudi Adolf Hitler". "To še nič ne pomeni. Moder judovski narod pravi, da so najhujši antisemiti ponavadi Judi," je dejal Lavrov.

Še en skupni evakuacijski konvoj Združenih narodov (ZN) in Rdečega križa je na poti proti Azovstalu. Posebni odposlanec ZN za Ukrajino Martin Griffiths je pojasnil, da upajo, da bo konvoj oblegano jeklarno v Mariupolu dosegel do petka zjutraj. "Konvoj bo v Azovstal prispel do jutri zjutraj, v upanju, da bo lahko sprejel tiste civiliste, ki so ostali v tem mračnem peklu toliko tednov in mesecev ter jih odpeljal nazaj na varno," je dejal Griffiths, ki je bil tudi eden izmed častnih govorcev na ukrajinski donatorski konferenci v Varšavi. 

Humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov iz jeklarne Azovstal so vzpostavljeni, so danes zatrdili v Kremlju, potem ko je ruska vojska v sredo v ta namen za naslednjih nekaj dni napovedala večurno prekinitev ognja. "Koridorji danes delujejo," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in ob tem zatrdil, da ruska vojska spoštuje napovedano prekinitev ognja. Kot je danes zatrdil Peskov, sicer ruski predsednik Vladimir Putin ni podal novih ukazov glede Azovstala. Tako ostaja v veljavi njegovo predhodno navodilo, naj vojska obkoli in izolira industrijski kompleks, namesto da bi ga napadla, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Ukrajinski vojaki, ki vztrajajo v tovarni, pa nasprotno trdijo, da naj bi ruska stran kršila napovedano prekinitev ognja. "Rusi so kršili obljubo premirja in niso dovolili evakuacije civilistov, ki se pred obstreljevanjem še naprej skrivajo v kleteh tovarne," je prek Telegrama sporočil poveljnik iz vrst ukrajinskega bataljona Azov Svjatoslav Palamar. Palamar je danes še dodal, da so ruski vojaki pred tremi dnevi vdrli v tovarno in sprožili silovite spopade, ki da se nadaljujejo. Ranjeni ukrajinski vojaki v tovarni "v agoniji umirajo zaradi neustreznega zdravljenja", je dejal in pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj poskrbi zanje in najde način za odstranitev trupel umrlih vojakov. Pred tem so sicer že ponoči z območja prihajala poročila o silovitih spopadih za Azovstal, še zadnjo utrdbo ukrajinskih vojakov v strateško pomembnem, a uničenem Mariupolu. Ruska vojska naj bi območje napadala tudi iz zraka, glede na nekatere navedbe pa celo že vstopila v kompleks jeklarne.

Japonske oblasti so danes napovedale, da bodo zamrznile premoženje še 140 ruskim državljanom ter nadaljnje prepovedale izvoz surovin ruskim vojaškim podjetjem. Ukrepe je napovedal japonski premier Fumio Kishida, in sicer na srečanju z britanskim premierjem Borisom Johnsonom. Kot je poudaril Kishida, ruska agresija predstavlja težavo tudi za Evropo, nasilje ruskih oblasti pa mora terjati posledice. 

Evropska komisija je predstavila smernice za pomoč državam članicam pri izvajanju delnega prenehanja uporabe sporazuma z Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov. Začasna prekinitev sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov je bila sprejeta v okviru drugega svežnja sankcij konec februarja. Zaradi začasnega prenehanja uporabe sporazuma določene kategorije oseb, ki so blizu ruskemu režimu, nimajo več privilegiranega dostopa do EU. Med temi so ruski uradniki, poslovneži in imetniki diplomatskih potnih listov, so pojasnili pri Evropski komisiji. Začasna prekinitev ne vpliva na običajne ruske državljane, ki bodo še naprej uživali enake ugodnosti, kot jih trenutno uživajo.

Evropejci glede na danes objavljeno raziskavo Eurobarometra podpirajo odzive Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino. Večina vprašanih je mnenja, da je EU od začetka vojne pokazala solidarnost ter da je bila pri svojem odzivu enotna in hitra, so sporočili iz Bruslja. V raziskavi se 93 odstotkov Evropejcev strinja z zagotavljanjem humanitarne pomoči, v Sloveniji znaša ta delež 95 odstotkov. Še 88 odstotkov vprašanih v EU in 90 odstotkov v Sloveniji jih podpira sprejetje beguncev, finančno podporo Ukrajini pa podpira 80 odstotkov vprašanih v EU in 57 odstotkov v Sloveniji. Dve tretjini vprašanih v EU in Sloveniji se tudi strinjata, da bi se Ukrajina morala pridružiti EU, ko bo na to pripravljena. Podoben delež tako na ravni EU kot Slovenije pa Ukrajino že sedaj razume kot del evropske družine.

Visoka je tudi podpora tako gospodarskim sankcijam proti Rusiji kot sankcijam proti ruskim oligarhom, in sicer znaša ta na ravni EU 80 oziroma 79 odstotkov odstotkov, na ravni Slovenije pa 66 oziroma 67 odstotkov. Da EU financira nakup vojaške opreme in dostavo Ukrajini podpira 67 odstotkov Evropejcev in 49 odstotkov Slovencev. Da je vojna v Ukrajini pokazala potrebo po večjem vojaškem sodelovanju v EU, pa meni 75 odstotkov anketiranih v EU in 59 odstotkov v Sloveniji. Devet od deset vprašanih v EU in Sloveniji se tudi strinja, da bi bilo treba na evropski ravni sprejeti ukrepe za omejitev vpliva naraščajočih cen energije na potrošnike ter podjetja. Še 86 odstotkov Evropejcev in 91 odstotkov Slovencev pa je odgovorilo, da naraščajoče cene energije znatno vplivajo na njihovo kupno moč, je pokazala raziskava.

Vojna v Ukrajini je privedla do mednarodnih sankcij proti Rusiji. Ruski vlagatelji pa še vedno "napadajo" evropske trge, vključno z romunskim. Podjetje z močnimi "koreninami" v Rusiji naj bi pripravilo ponudbo za prevzem Telekoma Romania, iz katerega se nameravata umakniti nemški velikan Deutsche Telekom (DT) in grški OTE. Več preberite v prispevku Investicijska skupina PPF, povezana s Putinom, želi prevzeti Telekom Romania. 

Na mednarodni donatorski konferenci je bilo za pomoč Ukrajini zbranih več kot šest milijard evrov, je v Varšavi danes sporočil poljski premier Mateusz Morawiecki. "Na tej konferenci nam je uspelo zbrati več kot šest milijard evrov in ta denar bomo razdelili za podporo Ukrajini in vsem, ki podpirajo Ukrajino," je dejal Morawiecki ob zaključku donatorske konference, ki sta jo soorganizirali Poljska in Švedska v sodelovanju z EU. Na današnji mednarodni donatorski konferenci v poljski prestolnici so zbirali dodatna sredstva za Ukrajino, ki se zaradi ruske invazije sooča s težkimi humanitarnimi razmerami. Namenjena je bila opozarjanju na težke razmere prizadetega ukrajinskega prebivalstva ter izrazu podpore in solidarnosti s to državo. Zbrane so nagovorili mnogi evropski voditelji in predstavniki mednarodnih organizacij. V nagovorih so poudarili podporo Ukrajini in pomen demokracije ter svobode. Prav tako so opozorili na veliko humanitarno krizo ter številne begunce, ki so od začetka ruske invazije zapustili domovino.

"Ukrepati moramo zdaj, da naslovimo neposredno trpljenje ukrajinskega ljudstva. Tako v Ukrajini kot zunaj nje," je opozoril predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Pri tem želi, kot je dejal, poslati sporočilo upanja in spodbude vsem Ukrajincem: "Pomagali bomo obnoviti vašo državo in gospodarstvo. Vaše domove, šole, bolnišnice in podjetja." Evropska komisija bo po besedah predsednice komisije Ursule von der Leyen zagotovila dodatnih 200 milijonov evrov za pomoč razseljenim osebam v Ukrajini. "Danes smo se zbrali z jasnim namenom: da podpremo pogumne ljudi Ukrajine, ki se borijo proti agresorju in za svojo svobodo," je dejala.

Na konferenci je sodeloval tudi slovenski premier Janez Janša, ki je napovedal, da bo Slovenija ob podpori, ki jo že nudi, za pomoč ukrajinskemu ljudstvu zagotovila dodaten milijon evrov. "Poleg materialne, tehnične pomoči in vojaških donacij smo donirali nekaj milijonov evrov različnim humanitarnim organizacijam in danes te donacije povečujemo še za en milijon evrov, predvsem Unicefu za pomoč ukrajinskemu ljudstvu," je povedal Janša. "Ko opazujemo rusko agresijo na Ukrajino, spremljamo tudi najhujšo humanitarno krizo, hkrati pa smo polni občudovanja do ukrajinskega naroda, ki kaže neverjeten pogum, brani svojo domovino in se hkrati bori za univerzalne vrednote: svobodo in demokracijo," je v svojem nagovoru dejal premier. "Ostajamo solidarni z Ukrajino. Slava Ukrajini!" je svoj nagovor zaključil Janša, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Zbrane sta nagovorila tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in premier Denis Šmihal. Zelenski je v video izjavi dejal, da je to, kako se bo končala vojna, odvisno tudi od finančnega položaja Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Svoboda mora pokazati, da ščiti in skrbi za ljudi bolje kot tiranija," je dejal in pozval k sodobni različici Marshallovega načrta, ameriškega načrta za obnovo Evrope po drugi svetovni vojni.