Finska in Švedska razpravljata o tem, ali naj zaprosita za članstvo v zvezi Nato. Pojasnjujemo, kako poteka njuno sprejemanje odločitve o priključitvi zahodnemu zavezništvu in kaj državi pričakujeta od procesa priključevanja.
24. februarja oziroma dan, ko se je začela invazija Rusije na Ukrajino, je k temeljitemu razmisleku o svoji varnosti prisilil dve skandinavski državi, ki še nista članici zahodnega zavezništva Nato: Švedsko in Finsko. Finska, ki je bila z Rusijo v času druge svetovne vojne v vojni z Rusijo, si z največjo državo na svetu deli 1.300 kilometrov dolgo mejo, kar je še dodaten razlog za skrb glede varnosti.
Finska in Švedska naj bi odločitev o tem, ali želita zaprositi za članstvo v zvezi Nato, sprejeli približno sočasno, pri čemer pa bodo odločilni prihodnji dnevi. Kaj se bo v teh dneh zgodilo?
Po poročanju časopisa Iltalehti, ki se sklicuje na anonimne vire v finski vladi, bo Finska odločitev o priključitvi Natu sprejela 12. maja. Odločitev naj bi sprejeli v dveh korakih. Najprej bo finski predsednik Sauli Niinistö, ki po ustavi v sodelovanju z vlado vodi zunanjo in varnostno politiko, sporočil, ali je naklonjen priključitvi Natu. Nato pa bodo svoje (ne)odobravanje sporočili še voditelji parlamentarnih skupin. Plenarnega glasovanja v finskem parlamentu ne bo, poročanje finskega časopisa povzema Reuters.
Finska se je od Ruskega imperija osamosvojila leta 1917. Po vojni je leta 1948 s Sovjetsko zvezo podpisala sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni podpori, s katerim je postala delno gospodarsko in politično odvisna od Sovjetske zveze ter vojaško izolirana od zahodne Evrope.
Če bo Finska sprejela odločitev o priključitvi Natu, ji bo Švedska najverjetneje sledila, saj bi v nasprotnem primeru ostala edina skandinavska država, ki ni članica Nata, piše Reuters. Norveška, Danska in Islandija so namreč ustanovne članice tega zahodnega politično-vojaškega zavezništva. Na Švedskem potekata dve razpravi o pridružitvi. Švedski poslanci trenutno preučujejo poročilo o varnosti države ter razpravljajo o prednostih in slabostih pridružitve Natu, odločili pa bodo predvidoma do 13. maja. Večina poslancev je priključitvi zavezništvu naklonjena.
Razprava pa bo med 9. in 12. majem prav tako potekala v vladajoči socialdemokratski stranki, vodstvo stranke pa naj bi odločitev sprejelo do 24. maja. Na Švedskem zelo vplivni socialni demokrati so doslej tradicionalno nasprotovali članstvu Švedske v Natu.
Kot smo že pisali, je švedska premierka Magdalena Andersson minuli teden izjavila, da vlada ne načrtuje referenduma o priključitvi Natu, češ da je to odločitev, ki zaradi občutljivosti podatkov o nacionalni varnosti ne more biti predmet javne razprave. Švedska sicer v zadnjih 200 letih ni bila vpletena v vojno.
Švedska in Finska sta leta 1995, ko sta se pridružili Evropski uniji, opustili uradni status nevtralne države, a sta ohranili vojaško nevtralnost. Ne glede na to sta tesni zaveznici Nata. Z zavezništvom izmenjujeta obveščevalne podatke in sodelujeta v vojaških vajah zavezništva.
Po navedbah tiskovne agencije Reuters naj bi večina enodomnega švedskega in finskega parlamenta podpirala priključitev Natu. Najnovejša raziskava, ki jo je objavila zasebna finska televizija MTV, kaže, da 68 odstotkov Fincev podpira članstvo v Natu, 12 odstotkov pa pridružitvi nasprotuje. Javnomnenjske ankete kažejo, da so se glede članstva v Natu premislili tudi Švedi – od začetka vojne v Ukrajini članstvo v Natu podpira večina.
Priključitev Švedske in Finske Natu bi se lahko uvrstila na agendo vrha voditeljev Nata, ki bo konec junija v Madridu. Hrvaški predsednik Zoran Milanović (stranka SDP) je v torek znova razburil z izjavo, da bo, če bo zastopal Hrvaško na vrhu Nata, kjer bi se odločalo o morebitni priključitvi Finske in Švedske, dal veto na njuno pridružitev. Po navedbah STA je Milanović minuli teden sporočil, da bo veto skušal uveljaviti, dokler Zahod ne pritisne na bošnjaško stranko SDA Bakirja Izetbegovića, da pristane na spremembo volilne zakonodaje v Bosni in Hercegovini.
Milanović, ki kot vrhovni poveljnik hrvaške vojske sooblikuje hrvaško zunanjo politiko, je po navedbah Euractiva prav tako dejal, da ni prepričan, če bo lahko uveljavil veto, v kolikor bodo odločitev o pridružitvi sprejemali stalni predstavniki držav v Severnoatlantskem svetu in ne voditelji na vrhu. Hrvaški parlament, kjer ima večino vladajoča HDZ, bo predvidoma podprl priključitev teh dveh skandinavskih držav.
Želja po varnostnih zagotovilih
Če se bosta Švedska in Finska odločili zaprositi za članstvo v Natu, bi lahko proces priključitve trajal kar nekaj časa – omenja se eno leto –, saj morajo njun prihod odobriti države članice. Med procesom priključevanja za Švedsko in Finsko še ne bo veljal 5. člen Severnoatlantske pogodbe, po katerem napad na eno državo pomeni napad na vse članice Nata, si pa državi v tem vmesnem obdobju želita določenih varnostnih zagotovil.
Po navedbah švedskega dnevnika Aftonbladet so ZDA in Združeno kraljestvo Švedski v obdobju procesa priključevanja obljubili “povečano vojaško prisotnost, več temeljitejših vojaških vaj in ‘močno politično’ podporo držav Nata,” piše Reuters. Da državam zvezo Nato niso v interesu kršitve varnosti, je medtem nedavno opozoril finski zunanji minister Pekka Haavisto.
Rusiji priključitev Finske in Švedske Natu nikakor ni v interesu. Če bosta državi postali članici Nata, so v Kremlju opozorili, da bi Rusija v enklavi Kaliningrad, ki leži med Poljsko in Litvo, lahko namestila jedrsko orožje in hipersonične rakete, še navaja Reuters. Ob tem dodaja, da je polotok Kola, ki leži na skrajnem severozahodu Rusije in ob meji s Finsko, ruska “strateška utrdba” in razumljen kot ključen za rusko nacionalno varnost.
Služenje vojaškega roka je na Finskem obvezno za moške, starejše od 18 let. Na Švedskem je bilo služenje vojaškega roka obvezno do leta 2010, od leta 2017 pa je bilo naborništvo zopet uvedeno. V letu 2018 so prvič izbrali več kot 4.000 žensk in moških, rojenih leta 1999, ki so bili vpoklicani na služenje 12-mesečnega roka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje