Branko Soban za N1: Po zaslugi Trumpa Rusija spet postaja velika

Na Aljaski je potekal težko pričakovani sestanek med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Dogovora o prekinitvi ognja v Ukrajini ni prinesel, prav tako nismo niti korak bližje sklenitvi mirovnega sporazuma, Putin pa se je po mnenju večine zahodnih komentatorjev v Moskvo vrnil kot zmagovalec.

"Na tem vrhu se je zgodilo točno to, kar je bilo pričakovano. Trump veliko govori in obljublja, potem pa iz vseh njegovih groženj na koncu ni nič," je za N1 pojasnil zunanjepolitični komentator in nekdanji Delov dopisnik iz Moskve Branko Soban.

Kot je pojasnil Soban, se je Trump na tem vrhu ravnal po načelu Make Russia great again (slo. Naredimo Rusijo spet veliko). In točno to se je tudi zgodilo, po zaslugi prvega moža Združenih držav Amerike Rusija spet postaja velika.

Putin je diktiral tempo

Kot je poudaril Soban, je Trump še pred nekaj dnevi Rusiji grozil s hudimi sankcijami ter v pogovoru z evropskimi voditelji in voditelji Nata napovedal, da se bo v primeru neuspešnega dogovora o prekinitvi ognja Rusija primorana soočiti z zelo hudimi posledicami.

A kot pravi Soban, Trump govori eno in počne drugo. "Na tem vrhu je Trump legitimiziral rusko geopolitiko," je bil jasen nekdanji Delov dopisnik iz Moskve. Ob tem pa je opozoril tudi na jasno razliko v Trumpovem odnosu do ukrajinskega oziroma ruskega voditelja. "To sta predsednika dveh neodvisnih, suverenih držav, a odnos Trumpa do njiju je popolnoma drugačen. To kaže na imperialni odnos, ki ga gojita tako Trump kot Putin," je pojasnil Soban.

Zadnji obisk ukrajinskega predsednika v Washingtonu februarja letos je bil namreč katastrofalen. Takrat se je srečanje voditeljev po uvodnih vljudnostnih frazah sprevrglo v prepir, Trump in podpredsednik ZDA J. D. Vance sta Zelenskemu očitala, da je nespoštljiv, ter ga na koncu celo prosila, naj zapusti Belo hišo.

"Zelenskega je pred svetovno javnostjo v Beli hiši poniževal. Poniževal je žrtev agresije, žrtev okupacije in ga celo okrivil, da je on kriv za vojno, ki jo je začela Rusija," se dogodkov, ki so se odvili februarja letos, spominja Soban.

V primeru tokratnega Putinovega obiska pa smo bili na Aljaski priča povsem drugačnemu scenariju.

"Za voditelja države, ki je diktatura, kleptokracija in failed state (slo. propadla država) je bila postavljena rdeča preproga, postavljena je bila za vojnega zločinca, ki ga išče sodišče v Haagu," je bil jasen Soban in dodal, da gre za čisti nesmisel. "S takšnim sprejemom in preveč prijaznim odnosom do vojnega zločinca je Trump v resnici legitimiziral rusko politiko in okupacijo Ukrajine."

1:0 za Putina

V teh prvih trenutkih po vrhu, tako Soban, je več vprašanj kot odgovorov. Podrobnosti nam še niso znane in bodo na plano privrele v prihodnjih dneh, a jasno je, da se je Putin obnašal kot zmagovalec. Zunanjepolitični komentator je ob tem citiral tudi nekdanjega šefa mednarodno uveljavljene münchenske varnostne konference in dolgoletnega nemškega diplomata Wolfganga Ischingerja, ki je v športnem žargonu ponazoril, da je bil izid tega vrha 1:0 za Putina.

"Sklenili niso nobenega konkretnega dogovora ali premirja, prav tako niso sprejeli nobenih sankcij ali novih carin, s katerimi je še pred kratkim grozil Trump. Vrh je bil popolno razočaranje in je hkrati pokazal, kako nepripravljen na tovrstna srečanja odhaja ameriški predsednik," je bil jasen Soban.

Ob tem je dodal, da se je hkrati ponovno izkazalo, da Trump v svoji ekipi nima nobenega strokovnjaka za dogajanje v Ukrajini in Rusiji. "Ruska ekipa je bila močna, sami politični težko-kategorniki. V Trumpovi ekipi nasprotno ni bilo nobenega eksperta."

Kje se je zalomilo in kaj sledi?

Kot je pojasnil Soban, voditeljema očitno ni uspelo skleniti soglasja o dveh ključnih stvareh: o prekinitvi ognja in sklenitvi premirja ter o sankcijah. "Putin je dosegel svoje cilje. On ni človek miru, temveč človek vojne, njegov cilj pa je razklati zahod, slabiti enotnost znotraj Evropske unije in zabiti klin v odnose med Evropo in Ameriko," je dodal in poudaril, da ruskemu predsedniku to izjemno dobro uspeva. Vrh na Aljaski je bil tako uspešen vsaj iz tega vidika, ker je postalo kristalno jasno, kakšni so Putinovi cilji.

Tudi prve Trumpove besede po vrnitvi v ZDA, ko je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je najboljši način za končanje vojne mirovni sporazum in ne prekinitev ognja, so s Sobanovimi besedami le igra terminov, ki jasno kaže na Trumpov poraz. "Stvar je logična, najprej bi morali skleniti premirje, nato bi sledila pogajanja, a ruska stran trdi, da so pogajanja možna tudi v času vojne, saj konec vojne pravzaprav ni v njihovem interesu," je pojasnil.

Tudi od ponedeljkovega srečanja, ko bo Volodomir Zelenski obiskal Washington, si tako ne gre obetati veliko. "Stališča Ukrajine in Unije so jasna: brez ene in druge se ni mogoče pogovarjati o usodi Ukrajine," je jasen Soban. In prav tega po njegovem mnenju Trump ne razume popolnoma, saj sta oba s Putinom pristaša imperialne miselnosti. "Ta miselnost 19. stoletja se z velikimi koraki vrača v 21. stoletje. Vrača se čas, ko so samo veliki odločali o usodi majhnih, in to brez njihove prisotnosti. Čas, ko je center tisti, ki diktira, kaj se bo zgodilo s periferijo," je poudaril.

Na tak način, tako Soban, pa ni mogoče urejati sporov ali ustaviti vojn. "Brez soglasja Ukrajine ne moremo končati vojne. Hitre rešitve ne vidim, Ukrajine ni mogoče prisiliti, da bo Rusiji odstopila okupirana ozemlja," je še poudaril in dodal, da bi vsaka država ravnala enako. V ponedeljek tako vidnejših in odločnejših premikov ne gre pričakovati. Zelenski bo ponovil, da okupiranih ozemelj ne more vrniti, Trump ga bo grajal in prepustil Putinu, Putin pa si želi prav to, da ZDA odločitev o usodi Ukrajine prepustijo Rusiji.

Čeprav je Trump Putinovo idejo, da bi se voditelja naslednjič lahko sestala v Moskvi, na tokratnem vrhu označil za zanimivo, se to najverjetneje ne bo zgodilo. "Raje bi predlagal, da se vsi srečajo v Kijevu. To bi bila prava rešitev," še zaključi Soban.