Kitajski par se je na čustveni slovesnosti po 14 letih iskanja znova srečal s pogrešanim sinom. Po zgodbi je bila posneta filmska uspešnica.
18-letnega Sun Džuja so leta 2007 pri štirih letih ugrabili v mestu Šendžen, a njegovi starši nikoli niso obupali nad vnovičnim snidenjem.
Njegov oče Sun Haijang in mati Peng Sijing sta prodala nepremičnine, da sta lahko plačala preiskavo izginotja in ponudila 27.500 evrov nagrade za informacije o njegovem bivališču, poročajo kitajski državni mediji.
V preteklih letih je Sun Haijang odpotoval v skoraj vse kitajske regije, da bi našel ugrabljenega sina.
“Najdražji,” film hongkonškega režiserja Petra Chana iz leta 2014, ki temelji na Sunovi zgodbi, je po poročanju IMDB v blagajne prinesel več kot 44 milijonov evrov in v središče zgodbe postavil razširjeno vprašanje ugrabitve otrok in trgovine z njimi na Kitajskem.
Strokovnjaki pravijo, da je težavo še poslabšala kitajska politika enega otroka. Tistim, ki so imeli drugega otroka, so desetletja izrekali visoke denarne kazni ali jih prisilili k splavu.
Tradicionalno so družine – zlasti na podeželju – na moške gledale kot na sposobnejše preživljati družino in nadaljevati rod – kar je ustvarilo črni trg za dojenčke moškega spola in spodbujalo številne družine, da dajo deklice v posvojitev.
Oblasti so Suna izsledile v vzhodni provinci Šandong, potem ko so uporabile tehnologijo za prepoznavanje obrazov za Vu Mulonga, moškega, ki ga policija obtožuje, da ga je ugrabil, piše na spletni strani ministrstva.
Sunovo identiteto je potrdila analiza DNK.
Vuja so pridržali zaradi dveh ugrabitev otrok, vključno s Sunovo, je sporočila policija. Sunova posvojitelja sta bila do sojenja na prostosti, poročajo državni mediji.
V preobratu zgodbe je Sun državnim medijem povedal, da bo ostal pri posvojiteljih, ker sta ga vzgajala več kot deset let.
Po kitajski zakonodaji je najvišja kazen za trgovino z ljudmi smrt, medtem ko so kupci žrtev trgovine lahko obsojeni do treh let zaporne kazni.
Natančno število, koliko otrok vsako leto izgine na Kitajskem, ni znano, čeprav nekatere ocene govorijo o več deset tisoč. Agencija za boj proti trgovini z ljudmi ameriškega zunanjega ministrstva je Kitajsko uvrščala na najnižjo raven, kar pomeni, da vlada “ne izpolnjuje v celoti minimalnih standardov za odpravo trgovine z ljudmi”.
Po podatkih kitajskih oblasti se je leta 2021 več kot 8.000 ugrabljenih otrok znova združilo s starši. Številne primere so rešili z uporabo obsežne kitajske policijske baze podatkov DNK in tehnologije, kot je prepoznavanje obrazov.
Avtorica: Cheryl Ho/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!