Danski obveščevalci opozarjajo: Rusija bi lahko v nekaj mesecih napadla članico Nata

Danska vojaška obveščevalna služba je v poročilu, objavljenem v četrtek, opozorila na "majhno, a vse večje tveganje", da bi Rusija lahko izvedla napade dolgega dosega na Natovo infrastrukturo, ki podpira Ukrajino. Prav tako bi lahko izvedla omejen vdor v sosednjo državo z manjšim številom vojakov, ki bi lahko delovali brez oznak, poroča Guardian.

Poročilo je bilo objavljeno le nekaj ur po požaru na satelitski komunikacijski postaji Starlinka v osrednji Poljski, ki so ga tamkajšnje oblasti označile za sabotažo. Požar je povzročil motnje pri dostopu do interneta za več ustanov, vključno z ukrajinsko vojsko.

Poljski podpredsednik vlade Krzysztof Gawkowski je dejal, da še niso ugotovili, kdo je odgovoren za požar, a da številni znaki kažejo, da je to v skladu z novo rusko doktrino napadov. "Čeprav danes vse deluje, se moramo zavedati, kot je nedavno poudaril premier [Donald] Tusk, da je to element hibridnega vojskovanja," je dejal.

Starlink je postal ključni del ukrajinskih vojaških komunikacij, incident pa se je zgodil ob vrsti domnevnih ruskih sabotažnih operacij proti evropski infrastrukturi, ki podpira Ukrajino.

Preizkus enotnosti članic Nata

V zadnjih tednih je sicer več vodij evropskih obveščevalnih služb opozorilo, da se Rusija morda pripravlja na odločnejše ukrepanje, s katerim bi preizkusila zavezanost držav Nata podpori Ukrajini, čeprav se predstavniki služb ne strinjajo glede tega, kako neizbežen je ta korak.

Danska obveščevalna služba ocenjuje, da naj bi Rusija v prihodnjih mesecih okrepila hibridne napade na evropske države, ti pa bi lahko imeli "hujše posledice" za njihove tarče. Med drugim bi lahko šlo za "uničujoče kibernetske napade, ki bi ohromili delovanje družbe, ter sabotaže z velikim tveganjem za človeške žrtve".

Da bo Rusija verjetno okrepila hibridne napade, meni tudi vir, seznanjen z razmišljanjem Moskve. "Vrhovno rusko vojaško poveljstvo je prepričano, da so nekatere države Nata neposredno vpletene v vojno proti Rusiji – ne le z dobavljanjem orožja in obveščevalnih podatkov Ukrajini, temveč tudi s pomočjo pri usmerjanju raket in brezpilotnih letalnikov," je za Guardian pod pogojem anonimnosti povedal vir.

"Zato menijo, da Nato proti Rusiji že vodi hibridno vojno in da ima Rusija pravico odgovoriti na enak način," je dodal.

Cilj ruskega delovanja naj bi bil preusmeriti evropska sredstva stran od podpore Ukrajini in poglobiti razhajanja znotraj Nata, če se zavezništvo ne bi moglo dogovoriti o skupnem odzivu, še navaja poročilo.

Danska obveščevalna služba sicer še vedno ocenjuje, da je zelo malo verjetno, da bi Rusija izvedla obsežno invazijo na katero od držav Nata, vendar obenem opozarja, da tega ni mogoče izključiti, piše Guardian.

Po oceni danskih služb bi lahko Rusija skušala preizkusiti tudi 5. člen Severnoatlantske pogodbe, ki članice zavezuje h kolektivni obrambi. Opozorile so na tveganje, da Rusija oceni, da se države Nata ne bodo odzvale kolektivno, zlasti če bi Moskva menila, da ZDA v morebitni vojni z Rusijo ne morejo ali nočejo podpreti svojih evropskih zaveznic.