Menu Item
Poslanci Republike Srbske, s predsednikom Miloradom Dodikom na čelu, so konec junija sprejeli zakon o nepriznavanju odločitev ustavnega sodišča BIH in odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. Sporni zakon naj bi pomenil kršitev daytonskega mirovnega sporazuma, zato je tožilstvo Bosne in Hercegovine vložilo obtožnico proti Dodiku. Ta se je, kot je obljubil, na obtožnico odzval in v torek podal tožbo proti tožilcu, ki je podpisal njegovo obtožnico.
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je v torek vložil tožbo proti tožilcu tožilstva Bosne in Hercegovine Nedimu Ćosiću, ki je podpisal obtožnico zoper njega zaradi nepriznavanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH.
Dodik je v torek v Banjaluki menil, da je Ćosić zlorabil svoj položaj in vložil obtožnico proti njemu z namenom, da škoduje instituciji predsednika Republike Srbske.
Predsednik te entitete s sedežem v Banjaluki je sicer že takoj po vložitvi obtožnice tožilstva BiH sporočil, da je ne priznava. Izjavil je še, da odločitev za obtožnico ruši ustavo BiH in da za njo stoji ameriški veleposlanik v BiH Michael Murphy, ki da “širi srbofobijo”. Enako obtožnico je tožilstvo BiH sicer vložilo tudi proti direktorju uradnega lista Republike Srbske Milošu Lukiću.
Parlament Republike Srbske je konec junija sprejel zakona o nepriznavanju odločitev ustavnega sodišče BiH in odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. S tem se je odzval na odločitev ustavnega sodišča v Sarajevu, ki je pred tem spremenilo pravilnik tako, da sodelovanje srbskega ustavnega sodnika ne bo več potrebno pri sprejemanju odločitev.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt se je na podlagi pooblastil, ki jih ima, odločil za razveljavitev spornih zakonov. Obenem je uvedel tudi spremembe kazenskega zakonika, po katerih bodo dejanja, ki kršijo ustavno ureditev države, v prihodnje obravnavali kot kaznivo dejanje.
Dodik je napovedal, da bo vztrajal pri sprejemanju zakonov za okrepitev delovanja Republike Srbske in onemogočanje delovanja zveznih ustanov, četudi mu zaradi tega grozi zapor.
Kljub odločitvi Schmidta je 7. julija tako podpisal zakon o nepriznavanju odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti, Lukić pa je dan kasneje to odločitev objavil v uradnem listu.
Če bo sodišče potrdilo obtožnico ter Dodika in Lukića spoznalo za kriva, jima grozi od šest mesecev do pet let zapora.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!