Vremenski pojav el niño se vrača, so potrdili pri Svetovni meteorološki organizaciji. Napovedi pa niso obetavne: obetajo se nam suše, požari, poplave in monsuni, svarijo. Vplive pojava, ki nastane zaradi segrevanja zgornjih plasti vode v Tihem oceanu in bo pustil dolgoročne posledice za zdravje ljudi, ekosistemov in gospodarstva, pa naj bi čutili vse do pomladi leta 2025. Kdaj in kje bo el niño najbolj na udaru?
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je potrdila, da se vrača vremenski pojav el niño, zaradi katerega naj bi po svetu v bližnji prihodnosti pustošile suše, požari, poplave in monsuni. El niño se zgodi vsakih nekaj let zaradi segrevanja zgornjih plasti vode v srednjem in vzhodnem delu Tihega oceana.
ZN so vlade držav po svetu posvarili, naj bodo pripravljene. “Napoved je znak vladam po vsem svetu, da se pripravijo na omejevanje posledic el niña na zdravje ljudi, ekosisteme in gospodarstva,” je sporočil generalni sekretar WMO Petteri Taalas.
Razmere, značilne za pojav el niño, so v Tihem oceanu prisotne prvič po nekaj letih, je sporočila WMO. Po navedbah meteorološke organizacije se je povprečna mesečna temperatura v vzhodnem delu pacifiške regije od februarja do sredine junija povzpela z 0,44 stopinje Celzija pod dolgoletnim povprečjem na 0,9 stopinje Celzija nad povprečjem.
Novi temperaturni rekordi
Z 90-odstotno gotovostjo bo el niño prevladoval v drugi polovici letošnjega leta, obsega njegove pojavnosti pa še ni mogoče določiti, so ocenili pri WMO.
Ob tem so izrazili skrb, da bi se lahko posledice podnebnih sprememb še poslabšale zaradi dodatnih učinkov segrevanja.
Posledice pojava bodo najbolj občutne v letu po njegovem začetku, pričakovati pa je, da bo el niño dosegel vsaj zmerno moč, so ocenili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
“Začetek el niño bo močno povečal verjetnost podiranja temperaturnih rekordov in sprožil bolj ekstremno vročino v mnogih delih sveta in v oceanu,” je dejal Taalas.
O el niñu je za N1 spregovoril slovenski klimatolog z Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik. Po njegovem mnenju pojav na stari celini nima tako neposrednega vpliva kot v drugih delih sveta, zato Sloveniji ne bo prinesel “nič posebnega”.
Na posledice so opozorili tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), kjer se po besedah direktorice za javno zdravje in okolje Marie Neire bojijo širjenja bolezni, ki se prenašajo z vodo, kot je kolera, pa tudi bolezni, ki jih prenašajo komarji, kot sta malarija in denga, ter nalezljivih bolezni, kot sta meningitis in rdečke.
Pred el niñom je junija sicer že posvarila Ameriška nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Vpliv vremenskega pojava naj bi se nadaljeval vse do pomladi leta 2025, ko bo njegov vpliv popustil, v tem času pa lahko podre prizadevanja sveta za omejitev segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija, so junija dejali ameriški meteorologi.
El niño je naravni pojav, povezan s segrevanjem temperature površinskih plasti vode osrednjega in vzhodnega dela Tihega oceana ob ekvatorju.
Značilno je, da povzroči več padavin v nekaterih delih Južne Amerike, na jugu ZDA, na Afriškem rogu in v srednji Aziji. Po drugi strani pa lahko povzroči hudo sušo v Avstraliji, Indoneziji, nekaterih delih južne Azije ter v srednji Ameriki.
Zaradi toplejše vode se okrepijo tropski cikloni v Tihem oceanu, po drugi strani pa el niño zavira njihovo nastajanje na območju Atlantika.
Od leta 2020 pa je na svetovno podnebje vplivala nenavadno dolga la niña – hladen vremenski pojav, nasproten el niñu, ki se je končal v začetku letošnjega leta. Kljub hladnejšim vremenskim posledicam skoraj štiri leta trajajoče la niñe je bilo po podatkih Združenih narodov zadnjih osem let najtoplejših v zgodovini. Brez nje bi bilo globalno segrevanje še hujše.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.