Napovedani el niño bo močno spremenil vremenske razmere v delih sveta. Pregovorno suhim območjem bo prinesel več padavin, na bolj namočena območja pa sušo. Spremembe bodo zajele dele Azije, Afrike, Amerik in Oceanije, ne pa tudi Evrope, kamor pomembnejši vplivi el niña ne sežejo. "Celo na Antarktiko ima večji vpliv kot na Evropo," pravi slovenski klimatolog.
Napovedi Svetovne meteorološke organizacije kažejo, da je pred vrati el niño. Vremenski pojav, ki je vezan na nihanje temperature vodne gladine v Tihem oceanu, delom sveta prinese drugačne razmere. Povečano količino dežja po njegovi zaslugi dobijo jug ZDA in Južne Amerike ter afriški rog in osrednja Azija. Padavin pa je na drugih koncih sveta manj, zaradi česar se v Avstraliji in jugovzhodni Aziji pojavljajo suše.
Kaj pa bo el niño prinesel Evropi in Sloveniji? “Nič posebnega,” odgovarja klimatolog z Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik. Omenjeni vremenski pojav namreč na stari celini nima tako neposrednega vpliva kot v drugih delih sveta. Po Vertačnikovih besedah na vreme pri nas vplivajo predvsem temperaturne razmere nad Sredozemljem in severnim Atlantikom. “El niño severno od Kanarskih otokov nima pomembnega vpliva. Celo na Antarktiko ima večji vpliv kot na Evropo,” dodaja.
Vertačnik poudarja, da se vreme v Evropi lahko hitro spremeni. Dober primer tega je po njegovih besedah dogajanje v osrednji Italiji, ki je večino pomladi imela sušo, maja pa so jo zajeli močno deževje in katastrofalne poplave. “V Evropi nimamo nobenega posebnega zunanjega dejavnika, ki bi bil predvidljiv za več mesecev vnaprej. Zato so dolgoročne vremenske napovedi tu zelo nepredvidljive,” strne klimatolog.
Pri Svetovni meteorološki organizaciji so zaradi el niña in izpustov toplogrednih plinov opozarjali na možnost občutno višjih temperatur na globalni ravni. Vremenski pojav sam po sebi globalno temperaturo zviša za okoli 0,2 stopinje Celzija, vendar Vertačnik pojasnjuje, da je dvig temperatur najbolj izrazit v vzhodnem delu ekvatorialnega Tihega oceana. “Ne bi mogli reči, da bi bilo zaradi tega v Evropi bistveno topleje,” poudarja klimatolog.
Večji vpliv ima el niño na razporeditev padavin. Te se po Vertačnikovih besedah premaknejo z zahodnega na vzhodni del Pacifika. Spremenjeni vzorec padavin pa povzroči nadpovprečno škodo zaradi vremenskih katastrof. “Tam, kjer je precej suho, lahko nastopijo poplave, na območjih rednih padavin pa imajo sušo,” ponazori klimatolog za agencije za okolje.
Ekstremni vremenski pojavi pa zahtevajo veliko smrtnih žrtev in povzročajo ogromno materialno škodo. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije sta v ekstremnih pojavih med letoma 1970 in 2021 po svetu umrla več kot dva milijona ljudi, prizadete države pa so imele 4,3 bilijona dolarjev gospodarske škode. Največ smrtnih žrtev je v državah v razvoju, kjer pa najbolj občutijo tudi posledice gospodarske škode.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!