Enosmerna vozovnica na sever: kako deluje ruski sistem prisilnega dela

Rusija se zaradi vojne v Ukrajini sooča s hudim pomanjkanjem delovne sile, zato prazna mesta vse pogosteje zapolnjuje z obsojenci. Število kazni prisilnega dela, ki jih izrekajo za manjša kazniva dejanja, kot je kraja, se je med letoma 2020 in 2023 povečalo kar petkrat, navaja pravosodni minister Konstantin Čujčenko. Po njegovih besedah vlada načrtuje širitev sistema prisilnega dela s 15.000 obsojencev leta 2022 na 80.000, čeprav časovnice ni razkril.

Med temi prisilnimi delavci je tudi sibirska aktivistka Jekaterina Fatjanova. Zaradi kršenja zakonov o cenzuri vojne so jo posedli na letalo in jo poslali 1.500 kilometrov proti severu, kjer naj bi v Norilsku začela prestajati dveletno kazen, poroča Reuters.

Ruske oblasti prisilno delo, ki so ga v zdajšnji obliki uvedle leta 2011, predstavljajo kot humano obliko kaznovanja, ki zmanjšuje ponovitve kaznivih dejanj in hkrati prispeva h gospodarstvu. Obsojenci prebivajo v t. i. prevzgojnih centrih, kjer niso uradno označeni kot zaporniki – prejemajo plačo, lahko uporabljajo telefone in imajo nekaj prostega časa. "To ne bo Gulag," je leta 2021 obljubljal tedanji vodja zaporskega sistema Aleksander Kalašnikov.

Kritiki pa opozarjajo na strašljivo podobnost s preteklostjo, zlasti v Norilsku, kjer je nekoč delovalo zloglasno taborišče Norillag. V Norilsku, kjer deluje moška kazenska kolonija za hujše prestopnike in moški prevzgojni center, so aprila odprli ženski prevzgojni center, kamor so poslali tudi aktivistko Jekaterino Fatjanovo.

"Na Arktiki so oblasti prvič po 69 letih znova ustvarile Norillag za ženske, ki si uničujejo zdravje," je za Reuters dejala Olga Suvorova, zagovornica človekovih pravic, in opozorila na ostro podnebje ter hudo onesnaženost mesta.

Pravnica Eva Levenberg iz organizacije OVD-Info pa je za tiskovno agencijo dodala, da se obsojencem v praksi lahko odvzame do 75 odstotkov plače za stroške nastanitve in sodno odrejene obveznosti. "Obsojenci se v praksi znajdejo v položaju, ki je zelo blizu suženjskemu delu. Ne morejo izbirati svojega delodajalca, nimajo resnične svobode, da bi se organizirali ali branili svoje pravice," je povedala za Reuters. Prepričana je, da so razlogi predvsem ekonomski, saj želijo podjetja zmanjšati stroške dela in se hkrati izogniti obveznosti spoštovanja vseh delovnopravnih standardov.

Po podatkih državnih medijev in zaporske uprave obsojence zaposlujejo predvsem v gradbeništvu, proizvodnji, gozdarstvu, trgovini, obrambni industriji, pa tudi pri lokalnih oblasteh kot cestne čistilce, navaja Reuters. Novembra 2022 je TASS poročal, da je 250 zapornikov začelo delati v Uralvagonzavodu, proizvajalcu tankov v lasti konglomerata Rostec.

Tudi spletni trgovec Ozon je za Reuters pojasnil, da ima med 50.000 zaposlenimi 233 obsojencev. Po njihovih navedbah imajo ti formalno pravico do plačanih nadur, bolniške in plačanega dopusta, vendar se jim od plače odštevajo stroški prevzgojnih centrov in sodne globe.

Oblasti sistem odkrito predstavljajo kot rešitev za podjetja, ki trpijo zaradi pomanjkanja kadra. V Norilsku je bilo julija denimo registriranih skoraj 3.800 prostih delovnih mest in le 172 brezposelnih. Ob odprtju novega ženskega prevzgojnega centra je regijski predstavnik Jurij Semenjuk dejal, da bo center "prihranil proračunska sredstva" in rešil kadrovske težave podjetij.

Političnih zapornikov je za zdaj le manjšina, a njihov delež raste – od leta 2022 so organizacije za človekove pravice med njimi zabeležile 68 primerov prisilnega dela, navaja Reuters.

Kako je Fatjanova pristala v Norilsku?

Fatjanova, dolgoletna aktivistka, je bila spomladi nepričakovano premeščena v Norilsk. Njene težave so se začele marca 2023, ko je v majhnem lokalnem časopisu objavila članek o vojni v Ukrajini. Čeprav ni bila avtorica besedila, so jo zaradi njega leta 2024 za mesec dni poslali v psihiatrično bolnišnico.

Decembra je bila nato obsojena na dve leti prisilnega dela zaradi domnevnega "diskreditiranja oboroženih sil". Prisiljena je bila nositi elektronsko zapestnico, ostala brez telefona in interneta ter neuspešno vložila pritožbo, dokler se niso pred njenimi vrati maja pojavili policisti v civilu in dva paznika, ki so ji ukazali, da mora že naslednji dan na prestajanje kazni v Norilsk.

V mesto, kjer je osem mesecev na leto temperatura pod lediščem, živo srebro se pozimi tam spusti tudi pod -50 stopinj Celzija, in kjer pozimi vlada večtedenska polarna noč, je smela vzeti le deset kilogramov prtljage.

Po prihodu v Norilsk so 38-letno Jekaterino Fatjanovo poslali v prevzgojni center, kjer so jo osebno preiskali. Kot navaja Reuters, ki je dobil vpogled v urnik Fatjanove, je vsakdan natančno določen: vstajanje ob 6. uri, telovadba, čiščenje sobe in zajtrk. Ob 6.37 se usedejo na avtobus in se odpeljejo na delo, oddaljeno uro in pol vožnje stran. Tam delajo pet dni v tednu, in sicer osem ur na dan s 60-minutnim odmorom za kosilo.

Fatjanova je ena izmed več kot 50 žensk v centru, vse delajo kot čistilke na industrijskih lokacijah. Sama čisti spalnice, stranišča in hodnike v hostlu za zaposlene rudarskega velikana Nornickel, je za Reuters prek zagovornice človekovih pravic Olge Suvorove sporočila Fatjanova. Julija je prejela 52.150 rubljev (približno 525 evrov), medtem ko je bila po podatkih zaposlitvenega portala Gorodrabot.ru povprečna plača čistilke v Norilsku v istem mesecu 68.669 rubljev (692 evrov).

Fatjanova pravi, da jo nadzorniki nadlegujejo, ker je edina politična zapornica. Druge so namreč obsojene zaradi kraj, drog ali dolgov, navaja Reuters. Grozili so ji z disciplinskimi postopki za malenkosti, ki jih pri drugih spregledajo. Dve njeni pritožbi je uprava zavrnila, prošnjo za premestitev v Krasnojarsk pa so odklonili zaradi "zasedenosti".

Fatjanova upa, da bo njena zgodba opozorila na položaj političnih zapornikov v Rusiji, piše Reuters. "Verjamem, da bi morala pozornost mednarodne skupnosti prispevati k reformi ruskega kazenskega prava," je dejala.

Podkast o zdravju: Strokovnjakinja o ključnem temelju zdravega življenja