Evropa na udaru: vse večja nevarnost, ki vodi v podražitve energije in hrane

Franciji se obeta najslabša letina koruze v zadnjih 50 letih. Romunija je izgubila več kot milijon hektarjev poljščin. Vodotoki po vsej celini so tako nizki, da so motene plovne poti, proizvodnja energije pa je pod velikim pritiskom.

Glede na novo študijo glavni vzrok ni zgolj pomanjkanje dežja – temveč vročina.

Raziskava mednarodne skupine podnebnih znanstvenikov World Weather Attribution (WWA) ugotavlja, da rekordna poletna vročina krepi sušo po Evropi, saj voda iz tal izpareva hitreje, kot se lahko obnavlja.

Študija ugotavlja, da je kmetijska suša – pomanjkanje vlage v tleh za rastline – v Zahodni Evropi zaradi podnebnih sprememb zdaj petkrat bolj verjetna, v Vzhodni Evropi pa kar 11-krat verjetnejša. Vročinski valovi, ki povzročajo tako intenzivno izparevanje, so v Zahodni Evropi približno 80-krat, v Vzhodni pa 40-krat verjetnejši kot v svetu brez podnebnih sprememb.

Vlaga v tleh izpareva zelo hitro

"Podnebje v Evropi se hitro spreminja. Ugotovitve kažejo, da ekstremna vročina prevzema vlogo glavnega sprožilca suše na naši celini. Zaloge vode iz tal in rek izparevajo hitreje, s čimer se obvladljiva sušna obdobja spreminjajo v hude suše," je dejala Sarah Kew s Kraljevega nizozemskega meteorološkega inštituta (KNMI).

Dominik Schumacher z univerze ETH Zürich dodaja, da to temeljito spreminja nastanek evropskih suš – vse manj zaradi pomanjkanja dežja in vse bolj zaradi toplejšega zraka, ki preprečuje, da bi se deževnica zadržala v tleh.

"Kljub večjim količinam zimskih padavin v večjem delu Evrope zdaj opažamo povečano nagnjenost k nenavadnemu sušenju tal že spomladi, še preden se poletje sploh začne. To je naša lastna zasluga: ko se temperature dvigajo, se hkrati hitro povečuje ’žeja’ ozračja, ki črpa vlago iz rek, jezer, vodnih akumulacij in tal," je še dodal.

"To vodi v podražitve hrane in energije"

Strokovnjaki za Euronews opozarjajo, da posledice suše že močno čutijo tudi ljudje v vsakdanjem življenju. "To ni le kriza za kmete, temveč kriza, ki se prenaša na najbolj ranljive prebivalce Evrope," opozarja Merel Laauwen z univerze Wageningen.

"Izpad pridelka, nizki vodostaji in omejitve porabe vode namreč vodijo v podražitve hrane ter energije, kar bo najbolj prizadelo tiste z najnižjimi prihodki." Ob tem dodaja, da načrti za upravljanje suš v Evropski uniji še vedno niso obvezni.

Ker napovedi kažejo na nadaljnjo rast temperatur, če izpustov toplogrednih plinov ne bomo nujno zmanjšali, bi se sušne razmere v Evropi lahko hitro poslabšale.

"Najbolj zaskrbljujoče je, da do teh razmer prihaja že pri segrevanju za 1,4 stopinje Celija. Če bodo globalni izpusti dvignili temperature na predvidenih 2,8 stopinje Celzija, se lahko verjetnost tako intenzivnega izparevanja podvoji, s čimer bi takšne suše postale redne pojavnosti," je opozorila Miriam Zachariah, strokovnjakinja za okoljsko politiko na Imperial College London.

Ob tem še opozarja, da bodo "žgoča in suha poletja" postala stalen letni pojav v Evropi, če ne bomo ukrepali hitro, še poroča Euronews.