Evropejci zaradi dogajanja v svetu izredno pesimistični, Slovence "zamoril" Trump

Bruseljski portal Politico je objavil rezultate obsežne raziskave, ki jo je novembra lani opravila komunikacijska agencija FGS Global. V anketi o trenutnem razpoloženju državljanov EU glede svetovnega dogajanja je sodelovalo 11.000 ljudi.

Rezultati so pokazali, da imajo Evropejci kar precej črnogled oziroma pesimističen pogled na aktualno stanje sveta. Skoraj dve tretjini vprašanih je dejalo, da so "najboljši časi že za nami" (63 odstotkov), medtem ko jih kar 77 odstotkov verjame, da bo življenje za naslednjo generacijo še težje.

Pesimizem je tako na podlagi omenjene raziskave mogoče zaznati predvsem na področju zahodne in srednje Evrope. Velika večina Evropejcev, kar 76 odstotkov, meni, da je demokracija v njihovi državi že v zatonu.

Rezultati razkrivajo tudi splošno zaskrbljenost glede stanja evropskih demokracij in sposobnosti vlad v državah, da se spopadajo z aktualnimi izzivi – od vojne v Ukrajini, do gospodarske in politične negotovosti ter vse bolj napetih odnosov z ZDA.

Še preden je ameriški predsednik Donald Trump odkrito spregovoril o težnjah glede priključitve Grenlandije k ZDA, je velika večina Evropejcev Trumpa že dojemala kot negativen dejavnik za mir, svojo državo in globalno gospodarstvo.

"Jasno je, da vlada zelo visoka raven pesimizma," je za Politico dejal Craig Oliver iz strateške komunikacijske agencije FGS Global, ki je izvedla omenjeno raziskavo. Dodal je, da bi morale države trenutni pesimizem, ki vlada v EU, vzeti resno in ga tudi izkoristiti: "Prav v trenutkih, ko so ljudje najbolj pesimistični, zgodovina kaže, da lahko pride do sprememb in napredka."

"Lahko bi se bolj potrudili"

V skoraj vseh državah, zajetih v anketi, je večina vprašanih menila, da gre njihova država v napačno smer. Izjema so Poljska, Litva in Danska, čeprav gre za države, ki so v zadnjem času med najbolj izpostavljenimi raznim pritiskom – tako ruskim kot ameriškim v primeru Danske.

Oliver to razliko pripisuje načinu vladanja v posameznih državah. "V nekaterih državah imajo ljudje občutek, da obstaja vodstvo in da se dogajajo neke spremembe, težave pa da se naslavljajo. Ljudje si močno želijo, da jih nekdo vodi, želijo si tudi jasnost s strani oblasti," je izpostavil.

Rezultati kažejo na nizko zaupanje ljudi v politične sisteme in skepticizem glede njihovih učinkovitosti. Na vprašanje, kateri od dveh nasprotujočih si trditev bolj verjamejo, je vsaj polovica anketiranih izbrala: "Politični sistem v moji državi je ljudi razočaral in potrebuje temeljito prenovo". Druga trditev se je glasila: "Politični sistem v moji državi deluje dobro in ne potrebuje večjih sprememb."

Severne države so bile na splošno manj črnoglede, njihovi odgovori so bili bolj pozitivni kot v ostalih državah EU. Med državami, kjer so prevladovali najbolj negativni odgovori, so se znašle Romunija (91 odstotkov) Grčija (88 odstotkov) in Bolgarija (86 odstotkov).

V vseh državah pa je več kot 70 odstotkov vprašanih menilo, da so "upravičeni do višjih pričakovanj do svoje vlade" in da od vladajočih ne zahtevajo preveč.

Evropa si želi močnejše obrambe

Glede na številne pereče izzive, s katerimi se sooča stara celina, Evropejci pričakujejo, da bodo voditelji držav naredili korak naprej in sprejeli ustrezne ukrepe za večjo varnost in obrambno lastnih držav.

Na vprašanje, ali se strinjajo s trditvijo, da bi morale države "odločneje zagovarjati svoje nacionalne interese, tudi če to povzroči trenja z drugimi državami", se je z njo strinjala velika večina vprašanih, in sicer 71 odstotkov.

Prav tako so anketiranci podprli večja vlaganja v evropsko varnost – 57 odstotkov jih je podprlo načrtovane večje izdatke za obrambo in varnost.

Trump – negativen dejavnik za Evropo

Čeprav je bila anketa opravljena pred zadnjimi zaostritvami odnosov med EU in ZDA, je bil ameriški predsednik Donald Trump že takrat po mnenju večine vprašanih dojet kot negativen dejavnik.

Podobno kažejo tudi druge ankete, in sicer da Trump v Evropi ni priljubljen, tudi med volilci skrajno desnih populističnih strank, ki jih sam šteje kot zavetnike.

Približno dve tretjini sodelujočih v raziskavi FSC Global je izrazilo pesimizem glede Trumpovega vpliva v prihodnjem letu – na svetovno gospodarstvo (69 odstotkov), na mir in varnost (64 odstotkov) ter na stanje v lastni državi (64) odstotkov.

Na vprašanje, ali si Trump zasluži Nobelovo nagrado za mir, je kar 77 odstotkov vprašanih odgovorilo, da si je ne zasluži, poroča Politico.

Slovenija pesimistična, a ne najbolj črnogleda med državami EU

Rezultati raziskave so pokazali, da je Slovenija med državami EU zmerno pesimistična, a ne najbolj črnogleda. 63 odstotkov vprašani meni, da država drsi v napačno smer, kar jo uvršča približno na sredino lestvice nezadovoljstva v Evropi.

Le okoli 36 odstotkov vprašanih Slovencev je naklonjenih nadaljnjemu povečevanju obrambnih izdatkov, kar je pod evropskim povprečjem in kaže na zadržanost Slovenije na področju militarizacije.

Slovenci so tudi dokaj skeptični do potez ameriškega predsednika Trumpa – le okoli 30 odstotkov jih je optimističnih glede njegovega vpliva na mir in varnost po svetu, kar potrjuje prevladujoče evropsko nezaupanje do ameriškega predsednika.