Menu Item
Članice Evropske unije so v ponedeljek dosegle sporazum o embargu na rusko nafto. Države se bodo do konca leta odpovedale 90 odstotkom uvoza ruske nafte, je pojasnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ostala bo zgolj še nafta, ki jo Madžarska in Slovaška prejmeta po južnem kraku naftovoda Družba. Določena izjema bo, vse kaže tako, veljala tudi za Bolgarijo: bolgarski premier Kiril Petkov je danes ob prihodu na vrh napovedal, da za Bolgarijo do konca leta 2024 ne bo veljal embargo na rusko nafto.
Voditelji držav Evropske unije so v ponedeljek pozno zvečer dosegli sporazum o prepovedi uvoza ruske nafte v Unijo, je sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen se bodo države članice do konca leta odpovedale 90 odstotkom uvoza ruske nafte.
I welcome the #EUCO agreement tonight on oil sanctions against Russia.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) May 30, 2022
This will effectively cut around 90% of oil imports from Russia to the EU by the end of the year.
Michel je spomnil, da Rusija dve tretjini nafte uvozi v države Evropske unije, embargo pa pomeni zmanjšanje ogromnega vira, s katerim država financira vojno v Ukrajini. “Največji pritisk na Rusijo, da konča vojno,” je še zapisal.
Embargo na rusko nafto je najpomembnejši ukrep šestega paketa sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, o katerem so na včerajšnjem izrednem vrhu v Bruslju razpravljali voditelji članic. V sveženj je vključen tudi ukrep izključitve največje ruske banke Sberbank iz sistema Swift in prepoved treh ruskih državnih televizij. Razširili bodo tudi seznam sankcioniranih posameznikov, odgovornih za vojne zločine, je na Twitterju sporočil predsednik Evropskega sveta.
#Unity
— Charles Michel (@eucopresident) May 30, 2022
Agreement to ban export of Russian oil to the EU.
This immediately covers more than 2/3 of oil imports from Russia, cutting a huge source of financing for its war machine.
Maximum pressure on Russia to end the war.
#EUCO
Sankcije, vključno z embargom na nafto, sicer še niso dokončno sprejete. Z ukrepi se mora strinjati vseh 27 članic Evropske unije.
Michel je sprva na Twitterju zapisal, da se EU z danes doseženim dogovorom odpoveduje dvema tretjinama nafte iz Rusije. Toliko je uvozijo po morju, tretjino pa po naftovodu. Kasneje pa je von der Leyen pojasnila, da gre za 90 odstotkov uvožene ruske nafte.
Ostala bo zgolj nafta, ki jo prejmeta Madžarska in Slovaška
Pri tem so upoštevali dve tretjini surove nafte, ki jo države uvažajo po morju. Poleg tega pa sta Nemčija in Poljska napovedali, da se bosta prav tako do konca leta odpovedali nafti, ki jo prejmeta po severnem kraku naftovoda Družba, je povedala von der Leyen. Ostala bo zgolj še nafta, ki jo Madžarska in Slovaška prejmeta po južnem kraku naftovoda Družba. Gre torej za približno 10 oziroma 11 odstotkov ruske nafte.
“K temu se bomo vrnili kar se da hitro,” je poudarila predsednica Komisije. Pri tem je omenila možnost povečanja zmogljivosti jadranskega naftovoda (Janaf), ki teče prek Hrvaške. Za to bi potrebovali od 45 do 60 dni in tudi nekaj naložb, je po njenih besedah pojasnil hrvaški premier Andrej Plenković. Posodobiti pa bi bilo treba tudi madžarske rafinerije.
Glede zagotovil Madžarski, ki jih je ob prihodu na vrh zahteval madžarski premier Viktor Orban, je Michel pojasnil, da je to povezano predvsem s tveganjem za motnje v dobavi. “Če se to zgodi (…) bomo sprejeli ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti dobave,” je poudaril. Odločitev po njegovih besedah ni namenjena samo Madžarski, ampak vsem državam brez morja. V sredo bodo stalni predstavniki držav članic pri EU pripravili tudi pravno podlago za današnjo politično odločitev, je še povedal predsednik Evropskega sveta.
Nemški gospodarski minister Robert Habeck je bil kritičen do Orbana in ga je obtožil podle igre za lastne interese. “Morda živimo v časih, ko preveč kompromisov na koncu ne samo zatemni jasnost, ampak jo celo uniči,” je povedal Habeck po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Ob tem se je nemški gospodarski minister iz vrst Zelenih zavzel za odpravo odločanja s soglasjem v EU. Poudaril je, da mora Evropa postati zmožna ukrepanja.
Visoke cene energije in manjši interes držav za sprejetje sankcij
Članice so se ure in ure trudile rešiti nesoglasja glede prepovedi uvoza ruske nafte. Embargo je pred mesecem dni predlagala Evropska komisija, več tednov pa je najglasneje nasprotovala Madžarska, piše BBC. Država namreč iz Rusije po cevovodih uvozi 65 odstotkov svoje nafte. Zaradi svoje odvisnosti od uvoza ruske nafte so tudi druge države brez dostopa do morja, kot sta Slovaška in Češka, zahtevale več časa. Bolgarija, ki ji je Gazprom že prekinil dobavo plina, pa je zahtevala možnost izjeme. Kot kaže, je želeno na nek način dosegla – bolgarski premier Kiril Petkov je danes ob prihodu na vrh po navedbah STA pojasnil, da za Bolgarijo do konca leta 2024 ne bo veljal embargo na rusko nafto. Tako bo lahko prilagodila svoje rafinerije na drugo nafto. Podrobnosti bodo znane v prihodnjih dneh.
Dogovor so otežile tudi podražitve, naraščanje življenjskih stroškov se po Evropi že čuti. Tako so visoke cene energije vplivale na manjši interes nekaterih članic Evropske unije za sprejetje novih sankcij, saj bi to škodilo tudi njihovim gospodarstvom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje